Člen 35 1

(a)

institucija v okviru svojih notranjih politik dokumentira vsako metodologijo, ki se uporablja za izpolnjevanje časovnih vrst z manjkajočimi podatkovnimi točkami, in ali taka dokumentacija vsebuje zanesljivo analizo, ki kaže, da te metodologije ne vplivajo na nestanovitnost in korelacije dejavnikov tveganja;

(b)

je institucija oblikovala objektivna merila, ki določajo, katera metodologija se uporablja za izpolnjevanje časovnih vrst, kadar je na voljo več kot ena metodologija, in je ta merila dokumentirala v svojih notranjih politikah;

(c)

je institucija v okviru svojih notranjih politik oblikovala postopek, ki ga je treba upoštevati, kadar koli se spremenijo vrednosti časovne vrste, in ali tak postopek vključuje dokumentiranje izvedenih sprememb;

(d)

institucija ne izvaja filtriranja podatkov, vključno s spodnjimi in zgornjimi mejami in izključitvami izjem, razen če lahko dokaže, da se izključena podatkovna točka nanaša na napačne ali zastarele podatke, in institucija tako izključitev dokumentira;

(e)

institucija izvaja redna preverjanja kakovosti časovnih vrst, ki se uporabljajo za izračun mere tveganja pričakovanega primanjkljaja, ter dokumentira ta preverjanja in zadevne rezultate;

(f)

institucija v okviru preverjanj iz točke (e) analizira učinek manjkajočih ali nadomeščenih podatkov in metodologije, uporabljene za pridobitev časovne vrste, na nestanovitnost in korelacije dejavnikov tveganja;

(g)

je kakovost podatkov časovne vrste, ki jo uporablja institucija, ustrezna.

(a)

število dni, za katere so podatkovne točke sprva manjkale, nato pa so bile izpolnjene z uporabo določene metodologije;

(b)

število dni, za katere so bile podatkovne točke sprva na voljo, nato pa so bile nadomeščene z uporabo določene metodologije;

(c)

število dni brez dnevnih sprememb;

(d)

največje število zaporednih dni brez dnevne spremembe.