PRILOGA IV PRAVILA IN KAZALNIKI V ZVEZI Z MERILI ZA PROJEKTE

v primeru prenosa električne energije se s projektom poveča prenosna zmogljivost omrežja ali razpoložljiva zmogljivost za trgovinske tokove na meji te države članice z eno ali več drugimi državami članicami, pri čemer se čezmejna prenosna zmogljivost omrežja na meji te države članice z eno ali več drugimi državami članicami poveča za vsaj 500 megavatov (MW) v primerjavi s stanjem pred začetkom obratovanja projekta, ali pa se s projektom zmanjša energetska osamitev nepovezanih sistemov v eni ali več državah članicah in poveča čezmejna prenosna zmogljivost omrežja na meji med dvema državama članicama za vsaj 200 MW;

v primeru skladiščenja električne energije projekt zagotavlja vsaj 225 MW nameščene moči in ima skladiščno zmogljivost, ki omogoča neto proizvodnjo električne energije najmanj 250 GW ur letno;

v primeru pametnih omrežij električne energije je projekt namenjen opremi in napravam pri visoki in srednji napetosti in zajema operaterje prenosnih sistemov, operaterje prenosnih in distribucijskih sistemov ali operaterje distribucijskih sistemov iz vsaj dveh držav članic. Projekt lahko vključuje le operaterje distribucijskih sistemov, če so iz vsaj dveh držav članic in če je zagotovljena interoperabilnost. Projekt izpolnjuje vsaj dve od naslednjih meril: vključuje 50 000 uporabnikov, proizvajalcev, odjemalcev ali proizvajalcev-odjemalcev električne energije, zajema območje porabe najmanj 300 GW ur letno, vsaj 20 % porabe električne energije, povezane s projektom, izvira iz nestalnih obnovljivih virov ali zmanjšuje energetsko osamitev nepovezanih sistemov v eni ali več državah članicah. Ni treba, da projekt vključuje skupno fizično mejo. Pri projektih, ki se nanašajo na majhne izdvojene sisteme, kot so opredeljeni v členu 2, točka (42), Direktive (EU) 2019/944, vključno na otokih, so te ravni napetosti enake najvišji ravni napetosti v zadevnem elektroenergetskem sistemu;

v primeru prenosa vodika projekt omogoča prenos vodika prek meja zadevnih držav članic ali poveča obstoječo zmogljivost čezmejnega transporta vodika na meji med dvema državama članicama za vsaj 10 % v primerjavi s stanjem pred začetkom obratovanja projekta ter v zadostni meri dokazuje, da gre za bistveni del načrtovanega čezmejnega vodikovega omrežja ter obstajajo zadostni dokazi o obstoječih načrtih in sodelovanju s sosednjimi državami in operaterji omrežij, ali je za projekte, ki zmanjšujejo energetsko osamitev nepovezanih sistemov v eni ali več državah članicah, cilj projekta neposredno ali posredno oskrbovati vsaj dve državi članici;

v primeru objektov za shranjevanje ali sprejem vodika iz točke (3) Priloge II je cilj projekta neposredno ali posredno oskrbovati najmanj dve državi članici;

v primeru elektrolizatorjev, projekt zagotavlja najmanj 50 MW nameščene moči, ki jo zagotavlja en sam elektrolizator ali sklop elektrolizatorjev, ki tvorijo enoten, usklajen projekt in neposredno ali posredno koristi vsaj dvema državama članicama, zlasti pa, kar zadeva projekte na otokih in otoških sistemih, podpira inovativne in druge rešitve, ki vključujejo vsaj dve državi članici in znatno pozitivno prispevajo k energetskim in podnebnim ciljem Unije za leto 2030 ter na njenemu cilju podnebne nevtralnosti do leta 2050, ter znatno prispeva k trajnosti otoškega energetskega sistema in sistema Unije;

v primeru pametnih plinskih omrežij projekt vključuje operaterje prenosnih sistemov, operaterje prenosnih in distribucijskih sistemov ali operaterje distribucijskih sistemov iz vsaj dveh držav članic. Operaterji distribucijskih sistemov so lahko vključeni le s podporo operaterjev prenosnih sistemov iz vsaj dveh držav članic, ki so tesno povezani s projektom in zagotavljajo interoperabilnost;

v primeru prenosa električne energije iz priobalnih obnovljivih virov je projekt zasnovan za prenos električne energije iz priobalnih območij proizvodnje z zmogljivostjo najmanj 500 MW in omogoča prenos električne energije v kopensko omrežje določene države članice, s čimer se poveča količina električne energije iz obnovljivih virov, ki je na voljo na notranjem trgu. Projekt se razvije na območjih z nizko stopnjo električne energije iz priobalnih obnovljivih virov in izkazuje znaten pozitiven učinek na energetske in podnebne cilje Unije za leto 2030 in njen cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050 ter znatno prispeva k trajnosti energetskega sistema in povezovanju trgov, ne da bi pri tem oviral čezmejne zmogljivosti in pretok;

v primeru projektov v zvezi z ogljikovim dioksidom se projekt uporablja za transport in, kadar je ustrezno, shranjevanje antropogenega ogljikovega dioksida, ki izvira iz vsaj dveh držav članic.

v primeru projektov vzajemnega interesa v kategoriji iz točke 1(a) in (f) Priloge II projekt poveča prenosno zmogljivost omrežja ali razpoložljivo zmogljivost za komercialne tokove na meji te države članice z eno ali več tretjimi državami in na podlagi posebnih meril iz člena 4(3) prinaša znatne neposredne ali posredne (prek povezave s tretjo državo) koristi za celotno Unijo. Izračun koristi za države članice opravi in objavi ENTSO za električno energijo v okviru desetletnega razvojnega načrta omrežja za celotno Unijo;

v primeru projektov vzajemnega interesa v kategoriji iz točke 3 Priloge II projekt na področju vodika omogoča prenos vodika čez mejo države članice z eno ali več tretjimi državami in na podlagi posebnih meril iz člena 4(3) dokazano prinaša znatne neposredne ali posredne (prek povezave s tretjo državo) koristi za celotno Unijo. Izračun koristi za države članice opravi in objavi ENTSO za plin v okviru desetletnega razvojnega načrta omrežja za celotno Unijo;

v primeru projektov vzajemnega interesa v kategoriji iz točke 5 Priloge II se lahko projekt uporabi za transport in shranjevanje antropogenega ogljikovega dioksida med vsaj dvema državama članicama in tretjo državo.

prenos električne energije iz obnovljivih virov v večja središča porabe in shranjevanja se izmeri v skladu z analizo, izvedeno v okviru najnovejšega razpoložljivega desetletnega razvojnega načrta omrežja za električno energijo za celotno Unijo, zlasti tako, da se:

povezovanje trgov, konkurenčnost in prožnost sistema se izmerijo v skladu z analizo, izvedeno v okviru najnovejšega razpoložljivega desetletnega razvojnega načrta omrežja za električno energijo za celotno Unijo, zlasti tako, da se:

zanesljivost oskrbe, interoperabilnost in varno delovanje sistema se izmerijo v skladu z analizo, izvedeno v okviru najnovejšega razpoložljivega desetletnega razvojnega načrta omrežja za električno energijo za celotno Unijo, zlasti z oceno učinka projekta na pričakovano tveganje izpada napajanja za območje analize iz Priloge V glede zadostnosti proizvodnje in prenosa za sklop značilnih obdobij obremenitve, pri čemer se upoštevajo pričakovane spremembe izjemnih vremenskih pojavov, povezanih s podnebjem, ter njihov učinek na odpornost infrastrukture. Kadar je to ustrezno, se izmeri učinek projekta na neodvisen in zanesljiv nadzor delovanja sistema in storitev.

stopnja trajnostnosti se izmeri z oceno obsega zmogljivosti omrežij za vključevanje in transport nestalne energije iz obnovljivih virov;

zanesljivost oskrbe se izmeri z oceno ravni izgub v distribucijskih, prenosnih omrežjih, ali obeh, odstotnega deleža izkoriščenosti (tj. povprečne obremenitve) sestavnih delov omrežja, razpoložljivosti sestavnih delov omrežja (v zvezi z načrtovanim in nenačrtovanim vzdrževanjem) in njenega vpliva na zmogljivost omrežja ter na trajanje in pogostost prekinitev, vključno s podnebno pogojenimi prekinitvami;

povezovanje trgov se izmeri z oceno uvajanja inovacij v delovanje sistemov, zmanjšanja energetske osamitve in povezovanja ter ravni povezovanja drugih sektorjev in pospeševanja novih poslovnih modelov in tržnih struktur;

varnost in prožnost omrežja ter kakovost dobave se izmeri z oceno inovativnega pristopa k prožnosti sistema, kibernetski varnosti, učinkovitem delovanju med ravnema prenosnega in distribucijskega omrežja, sposobnosti vključevanja odziva na odjem, shranjevanja, ukrepov energijske učinkovitosti, stroškovno učinkovite uporabe digitalnih orodij in IKT za namene spremljanja in nadzora, stabilnosti elektroenergetskega sistema ter kakovosti napetosti.

trajnostnost se izmeri kot prispevek projekta k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov pri različnih vrstah končne rabe v sektorjih, v katerih je težko zmanjšati emisije, kot sta industrija ali promet; prožnosti in možnosti sezonskega skladiščenja za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov; ali vključevanju obnovljivega in nizkoogljičnega vodika, da bi upoštevali potrebe trga in spodbujali uporabo obnovljivega vodika.

povezovanje trgov in interoperabilnost se izmerita tako, da se izračuna dodana vrednost projekta k povezovanju območij trga in konvergenci cen ter k splošni prožnosti sistema;

zanesljivost oskrbe in prožnost se izmerita z izračunom dodane vrednosti projekta pri odpornosti, raznolikosti in prožnosti oskrbe z vodikom;

konkurenca se izmeri z oceno prispevka projekta k diverzifikaciji oskrbe, vključno z omogočanjem lažjega dostopa do domačih virov oskrbe z vodikom.

raven trajnostnosti se izmeri z oceno deleža obnovljivih in nizkoogljičnih plinov, vključenih v plinsko omrežje, ter s tem povezanih prihrankov emisij toplogrednih plinov za popolno razogljičenje sistema in primerno ugotavljanje izgub;

kakovost in zanesljivost oskrbe se izmeri z oceno razmerja med zanesljivo razpoložljivo ponudbo plina in koničnim odjemom, deleža uvoza, ki ga nadomeščajo lokalni obnovljivi in nizkoogljični plini, stabilnosti delovanja sistema, trajanja in pogostosti prekinitev na odjemalca;

omogočanje storitev prožnosti, kot sta prilagajanje odjema in shranjevanje z olajšanjem pametnega povezovanja energetskega sektorja prek ustvarjanja povezav z drugimi nosilci energije in sektorji, se izmeri z oceno prihrankov stroškov, ki jih omogočajo povezani energetski sektorji in sistemi, kot so sistemi soproizvodnje električne energije in toplote, promet in industrija.

trajnostnost se izmeri z oceno deleža obnovljivega ali nizkoogljičnega vodika, zlasti iz obnovljivih virov, ki ustreza merilom iz točke 4(a)(ii) Priloge II in je vključen v omrežje, ali s količinsko oceno uporabe sintetičnih goriv takega izvora ter povezanih prihrankov emisij toplogrednih plinov;

zanesljivost oskrbe se izmeri z oceno njenega prispevka k varnosti, stabilnosti in učinkovitosti delovanja omrežja, vključno z oceno preprečenega omejevanja proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov;

omogočanje storitev prožnosti, kot sta prilagajanje odjema in shranjevanje z olajšanjem pametnega povezovanja energetskega sektorja prek ustvarjanja povezav z drugimi nosilci energije in energetskimi sektorji, se izmeri z oceno prihrankov stroškov, ki jih omogočajo povezani energetski sektorji in sistemi, kot so plinska, vodikova, električna in toplovodna omrežja, prometni in industrijski sektorji.

trajnostnost se izmeri z oceno skupnega pričakovanega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v življenjskem ciklu projekta in odsotnosti alternativnih tehnoloških rešitev, kot so med drugim energijska učinkovitost, elektrifikacija, ki vključuje obnovljive vire, da se doseže raven zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, ki bo enaka količini ogljikovega dioksida, ki jo je treba zajeti v povezanih industrijskih obratih s primerljivimi stroški v primerljivem časovnem razporedu, ob upoštevanju emisij toplogrednih plinov iz energije, potrebne za zajemanje, transport in shranjevanje ogljikovega dioksida, kot je ustrezno, ob upoštevanju infrastrukture, vključno z drugimi morebitnimi prihodnjimi uporabami, kadar je to ustrezno;

odpornost in varnost se izmeri z oceno varnosti infrastrukture;

blažitev bremen in tveganj za okolje na podlagi trajne nevtralizacije ogljikovega dioksida.