Člen 9 Načrti reševanja

1.   Države članice zagotovijo, da organi za reševanje po posvetovanju z nadzornim organom pripravijo načrt reševanja za vsako zavarovalnico ali pozavarovalnico, ki ni del skupine, za katero se uporablja načrtovanje reševanja na podlagi členov 10 in 11, in ki izpolnjuje pogoje iz odstavka 2 tega člena. V načrtu reševanja so navedeni ukrepi za reševanje, ki jih lahko sprejme organ za reševanje, kadar zavarovalnica ali pozavarovalnica izpolnjuje pogoje za reševanje iz člena 19(1) ali člena 20(3).

2.   Organi za reševanje pripravijo načrte reševanja za zavarovalnice in pozavarovalnice, pri katerih je v primerjavi z drugimi podjetji v njihovi pristojnosti bolj verjetno, da bi bil v primeru njihovega propada ukrep za reševanje v javnem interesu, kot je navedeno v členu 19(5), ali za katere ocenijo, da opravljajo kritično funkcijo. Pri teh ocenah se upoštevajo vsaj potreba po doseganju ciljev reševanja ter velikost, poslovni model, profil tveganja, medsebojna povezanost, zamenljivost in zlasti čezmejna dejavnost podjetja.

Organi za reševanje na podlagi ocen iz prvega pododstavka zagotovijo, da za vsaj 40 % trga življenjskih zavarovanj in pozavarovanj države članice in vsaj 40 % njenega trga neživljenjskih zavarovanj in pozavarovanj – pri čemer tržni delež za življenjska zavarovanja temelji na bruto zavarovalno-tehničnih rezervacijah, tržni delež za neživljenjska zavarovanja pa na bruto obračunanih premijah – velja načrtovanje reševanja. Pri izračunu ravni pokritosti trga se lahko upoštevajo hčerinska podjetja skupine, kadar so ta zajeta v načrtu reševanja skupine.

Za mala in nekompleksna podjetja ne veljajo zahteve glede načrtovanja reševanja, razen če organ za reševanje meni, da takšno podjetje predstavlja posebno tveganje na nacionalni ali regionalni ravni.

3.   Kadar zadevna zavarovalnica ali pozavarovalnica opravlja pomembne čezmejne dejavnosti, organi za reševanje iz matične države nadzornim organom ali organom za reševanje iz države gostiteljice predložijo osnutek načrta reševanja. Nadzorni organi ali organi za reševanje iz države gostiteljice lahko preučijo osnutek načrta reševanja, da bi v njem odkrili vse ukrepe, ki bi lahko negativno vplivali na imetnike polic, realno gospodarstvo ali finančno stabilnost v njihovi državi članici, in v zvezi s tem podajo priporočila organu za reševanje iz matične države. Nadzorni organ iz matične države poda obrazložen odgovor glede odločitve, da bo priporočila upošteval ali ne. Kadar nadzorni organ iz matične države ne upošteva ustrezno priporočil nadzornega organa ali organa za reševanje iz države gostiteljice, lahko slednji zadevo predloži EIOPA v skladu s členom 31(2), točka (c), Uredbe (EU) št. 1094/2010.

4.   Pri določanju možnosti za uporabo instrumentov in pooblastil za reševanje se v načrtih reševanja upoštevajo ustrezni scenariji reševanja, vključno s scenarijem, v katerem je propad zavarovalnice ali pozavarovalnice omejen na posamezni primer, ali scenarijem, v katerem propad nastopi v času širše finančne nestabilnosti ali dogodkov na ravni celotnega sistema.

Načrti reševanja ne smejo predvideti nobene izredne javnofinančne pomoči, razen uporabe zavarovalnih jamstvenih shem ali morebitnih shem financiranja, če so na voljo.

5.   Organi za reševanje pregledajo in po potrebi posodobijo načrte reševanja vsaj vsaki dve leti, vsekakor pa:

Zavarovalnice in pozavarovalnice ter nadzorni organi nemudoma obvestijo organe za reševanje o vseh dogodkih, zaradi katerih bi bila potrebna revizija ali posodobitev načrta reševanja.

6.   Brez poseganja v člen 4 se v načrtih reševanja določijo možnosti za uporabo instrumentov za reševanje in izvajanje pooblastil za reševanje v zvezi z zavarovalnico ali pozavarovalnico. Načrti reševanja vključujejo, skupaj s kvantitativno opredelitvijo, kjer je to ustrezno in mogoče, vse naslednje:

Povzetek ključnih elementov načrta se razkrije zavarovalnici ali pozavarovalnici.

7.   Organ za reševanje pošlje načrte reševanja in njihove morebitne spremembe zadevnim nadzornim organom.

8.   EIOPA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih podrobneje določi vsebino načrta reševanja.

EIOPA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do 29. julija 2026.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te direktive s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

9.   EIOPA do 29. januarja 2027 izda smernice v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1094/2010, v katerih podrobneje določi merila za opredelitev kritičnih funkcij.