2. Organi za reševanje pripravijo načrte reševanja za zavarovalnice in pozavarovalnice, pri katerih je v primerjavi z drugimi podjetji v njihovi pristojnosti bolj verjetno, da bi bil v primeru njihovega propada ukrep za reševanje v javnem interesu, kot je navedeno v členu 19(5), ali za katere ocenijo, da opravljajo kritično funkcijo. Pri teh ocenah se upoštevajo vsaj potreba po doseganju ciljev reševanja ter velikost, poslovni model, profil tveganja, medsebojna povezanost, zamenljivost in zlasti čezmejna dejavnost podjetja.
Organi za reševanje na podlagi ocen iz prvega pododstavka zagotovijo, da za vsaj 40 % trga življenjskih zavarovanj in pozavarovanj države članice in vsaj 40 % njenega trga neživljenjskih zavarovanj in pozavarovanj – pri čemer tržni delež za življenjska zavarovanja temelji na bruto zavarovalno-tehničnih rezervacijah, tržni delež za neživljenjska zavarovanja pa na bruto obračunanih premijah – velja načrtovanje reševanja. Pri izračunu ravni pokritosti trga se lahko upoštevajo hčerinska podjetja skupine, kadar so ta zajeta v načrtu reševanja skupine.
Za mala in nekompleksna podjetja ne veljajo zahteve glede načrtovanja reševanja, razen če organ za reševanje meni, da takšno podjetje predstavlja posebno tveganje na nacionalni ali regionalni ravni.