+Člen 10a Prehodna pravila na ravni►M9Unije◄za usklajeno brezplačno dodelitev
---+Člen 10a 1.
---+Člen 10a 1a.
---+Člen 10a 2.
---+Člen 10a 5.
---+Člen 10a 5a.
---+Člen 10a 5b.
---+Člen 10a 6.
---+Člen 10a 7.
---+Člen 10a 8.
---+Člen 10a 8a.
---+Člen 10a 8b.
---+Člen 10a 9.
---+Člen 10a 11.
---+Člen 10a 19.
---+Člen 10a 20.
---+Člen 10a 21.
---+Člen 10a 22.

Člen 10a Prehodna pravila na ravni►M9Unije◄za usklajeno brezplačno dodelitev

1. Pregled

,
Naslov Regulativa
Člen 10a 1.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 23 za dopolnitev te direktive glede popolnoma harmoniziranih pravil na ravni Unije za dodelitev pravic iz odstavkov 4, 5, 7 in 19 tega člena.

▼M4

Ukrepi iz prvega pododstavka, kolikor je mogoče, določijo ex-ante referenčne vrednosti celotne ►M9  Unije ◄ za zagotovitev, da se dodelitev opravi na način, ki spodbuja tehnologije za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in energetske učinkovitosti ob upoštevanju najučinkovitejših tehnologij, nadomestnih proizvodov, alternativnih proizvodnih postopkov, soproizvodnje z visokim izkoristkom, energetsko učinkovite predelave odpadnih plinov, uporabe biomase ter zajemanja in shranjevanja CO2, kjer so na voljo takšne zmogljivosti, da ne spodbuja povečanja emisij. Pravice v zvezi z morebitno proizvodnjo električne energije se ne dodelijo brezplačno, razen ko gre za primere, ki spadajo pod člen 10c, in električno energijo, proizvedeno iz odpadnih plinov.

▼M15

Če se za napravo uporablja obveznost izvedbe energetskega pregleda ali izvajanja potrjenega sistema upravljanja z energijo na podlagi člena 8 Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 17 ) in če se priporočila iz poročila o pregledu ali iz potrjenega sistema upravljanja z energijo ne izvedejo, razen če čas vračanja za ustrezne naložbe presega tri leta ali če so stroški teh naložb nesorazmerni, se količina brezplačno dodeljenih pravic zmanjša za 20 %. Količina brezplačno dodeljenih pravic se ne zmanjša, če upravljavec dokaže, da je sprejel druge ukrepe, s katerimi je dosegel zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, enakovredno zmanjšanju, ki ga za zadevno napravo priporoča poročilo o pregledu ali potrjeni sistem upravljanja z energijo.

Komisija dopolni to direktivo tako, da v delegiranih aktih, sprejetih na podlagi tega odstavka, in brez poseganja v pravila, ki se uporabljajo na podlagi Direktive 2012/27/EU, določi upravno preprosta harmonizirana pravila za uporabo tretjega pododstavka tega odstavka, ki zagotavlja, da uporaba pogojevanja ne ogroža enakih konkurenčnih pogojev, okoljske celovitosti ali enakega obravnavanja naprav po vsej Uniji. Ta harmonizirana pravila določajo zlasti časovne okvire, merila za priznavanje izvedenih ukrepov za energetsko učinkovitost in alternativne ukrepe za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov z uporabo postopka za nacionalne izvedbene ukrepe v skladu s členom 11(1) te direktive.

Poleg zahtev iz tretjega pododstavka tega odstavka se zmanjšanje za 20 % iz navedenega pododstavka uporabi, kadar upravljavci naprav, katerih ravni emisij toplogrednih plinov so višje od 80 percentilov ravni emisij za ustrezne referenčne vrednosti za proizvode, do 1. maja 2024 ne pripravijo načrta za podnebno nevtralnost za vsako od dejavnosti teh naprav, ki so zajete v tej direktivi. Ta načrt vsebuje elemente iz člena 10b(4) in se pripravi v skladu z izvedbenimi akti iz navedenega člena. Člen 10b(4) se razume, kot da se nanaša samo na raven naprave. Doseganje ciljev in mejnikov iz člena 10b(4), tretji pododstavek, točka (b), se preveri za obdobje do 31. decembra 2025 in za vsako obdobje, ki se konča z 31. decembrom vsakega petega leta, v skladu s postopki preverjanja in akreditacije iz člena 15. Brezplačne pravice onkraj 80 % se ne dodelijo, če doseganje vmesnih ciljev in mejnikov ni bilo preverjeno za obdobje do konca leta 2025 ali za obdobje od leta 2026 do 2030.

Pravice, ki niso dodeljene zaradi zmanjšanja brezplačne dodelitve v skladu s tretjim in petim pododstavkom tega odstavka, se uporabijo za izvzetje naprav iz prilagoditve v skladu z odstavkom 5 tega člena. Kadar kaj takih pravic ostane, se 50 % teh pravic da na voljo za podporo inovacijam v skladu z odstavkom 8 tega člena. Ostalih 50 % teh pravic se proda na dražbi v skladu s členom 10(1) te direktive, države članice pa bi morale tako ustvarjene prihodke uporabiti za obravnavanje morebitnega preostalega tveganja za selitev virov ogljika v sektorjih, zajetih v Prilogi I k Uredbi (EU) 2023/956, pri čemer bi morale podpirati prehod in spodbujati njihovo razogljičenje v skladu s pravili o državni pomoči.

Naprave v sektorjih ali delih sektorjev, ki so zajeti z drugimi ukrepi za obravnavanje tveganja za selitev virov ogljika, kot so določeni v Uredbi (EU) 2023/956, ne prejmejo brezplačne dodelitve. Ukrepi iz prvega pododstavka tega odstavka se ustrezno prilagodijo.

▼M15

Načeloma se za vsak sektor in del sektorja referenčne vrednosti izračunajo za proizvode in ne vhodne materiale, da se izboljša zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in prihranek energetske učinkovitosti v vsakem proizvodnem postopku zadevnega sektorja in dela sektorja. Za zagotovitev dodatnih spodbud za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in izboljšanje energetske učinkovitosti ter zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev za naprave, ki uporabljajo nove tehnologije, ki delno zmanjšujejo ali v celoti odpravljajo emisije toplogrednih plinov, ali naprave, ki uporabljajo obstoječe tehnologije, se določene ex-ante referenčne vrednosti celotne Unije pregledajo za njihovo uporabo v obdobju 2026–2030, da bi se morebiti spremenile opredelitve in meje sistema obstoječih referenčnih vrednosti za proizvode, pri čemer se kot vodilni načeli upoštevata potencial materialov za krožno uporabo ter to, da bi morale biti referenčne vrednosti neodvisne od surovin in vrste proizvodnega procesa, kadar imajo proizvodni procesi enak namen. Komisija si prizadeva za sprejetje izvedbenih aktov za določitev revidiranih referenčnih vrednosti za brezplačno dodelitev v skladu z odstavkom 2, tretji pododstavek, čim prej in pred začetkom obdobja 2026 – 2030.

▼M4

Komisija bi se morala pri opredeljevanju načel za oblikovanje ex-ante referenčnih vrednosti v posameznih sektorjih in delih sektorjev posvetovati z ustreznimi udeleženci, skupaj z zadevnimi sektorji in deli sektorjev.

Komisija potem, ko ►M9  Unija ◄ odobri mednarodni sporazum o podnebnih spremembah, ki vodi do obveznega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, primerljivih s tistimi v ►M9  Uniji ◄ , te ukrepe pregleda za zagotovitev, da se brezplačna dodelitev opravi le tam, kjer je glede na ta sporazum popolnoma upravičena.

Člen 10a 1a.
Ob upoštevanju uporabe Uredbe (EU) 2023/956, se brezplačne pravice ne dodelijo v zvezi s proizvodnjo blaga iz Priloge I k navedeni uredbi.

Z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka je proizvodnja blaga iz Priloge I k tej uredbi v prvih letih uporabe Uredbe (EU) 2023/956 upravičena do brezplačne dodelitve manjših količin pravic. Uporabi se faktor (faktor CBAM) za zmanjšanje brezplačne dodelitve za proizvodnjo tega blaga. Faktor CBAM znaša 100 % v obdobju od začetka veljavnosti navedene uredbe do konca leta 2025 in znaša 97,5 % v letu 2026, 95 % v letu 2027, 90 % v letu 2028, 77,5 % v letu 2029, 51,5 % v letu 2030, 39 % v letu 2031, 26,5 % v letu 2032 in 14 % v letu 2033, odvisno od uporabe določb iz člena 36(2), točka (b), navedene uredbe. Od leta 2034 se faktor CBAM ne uporablja.

Zmanjšanje brezplačne dodelitve se izračuna letno kot povprečni delež povpraševanja po brezplačni dodelitvi za proizvodnjo blaga iz Priloge I k Uredbi (EU) 2023/956 v primerjavi z izračunanim celotnim povpraševanjem po brezplačni dodelitvi za vse naprave za ustrezno obdobje iz člena 11(1) te direktive. V tem izračunu se uporabi faktor CBAM.

Pravice, pridobljene na podlagi zmanjšanja brezplačne dodelitve, se dajo na voljo za podporo inovacijam v skladu z odstavkom 8.

Komisija do 31. decembra 2024 in v okviru svojega letnega poročila Evropskemu parlamentu in Svetu na podlagi člena 10(5) te direktive oceni tveganje za selitev virov ogljika za blago, za katero se uporablja CBAM in ki se proizvaja v Uniji za izvoz v tretje države, ki ne uporabljajo EU ETS ali podobnega mehanizma za oblikovanje cen ogljika. V poročilu zlasti oceni tveganje za selitev virov ogljika v sektorjih, za katere se bo uporabljal CBAM, zlasti vlogo in pospešeno uvajanje vodika, ter razvoj trgovinskih tokov in vgrajene emisije blaga, ki ga ti sektorji proizvajajo na globalnem trgu. Kadar Komisija v poročilu ugotovi, da obstaja tveganje za selitev virov ogljika za blago, proizvedeno v Uniji za izvoz v tretje države, ki ne uporabljajo EU ETS ali enakovrednega mehanizma za oblikovanje cen ogljika, kadar je ustrezno, predstavi zakonodajni predlog za obravnavanje tega tveganja za selitev virov ogljika na način, ki je skladen s pravili Svetovne trgovinske organizacije, vključno s členom XX Splošnega sporazuma o carinah in trgovini iz leta 1994, ter upošteva razogljičenje naprav v Uniji.

Člen 10a 2.

Pri opredeljevanju načel za oblikovanje ex-ante referenčnih vrednosti v posameznih sektorjih ali delih sektorjev mora biti začetna točka povprečni učinek 10 % najbolj učinkovitih naprav v sektorju ali delu sektorjev v ►M9  Uniji ◄ v letih 2007 in 2008. Komisija se posvetuje z zainteresiranimi stranmi, skupaj z zadevnimi sektorji in deli sektorjev.

►M9  Akti ◄ , ki so v skladu s členoma 14 in 15, omogočijo usklajena pravila o spremljanju, poročanju in preverjanju emisij toplogrednih plinov, povezanih s proizvodnjo, glede določanja ex-ante referenčnih vrednosti.

Komisija sprejme izvedbene akte za določitev revidiranih referenčnih vrednosti za brezplačno dodelitev. Ti akti morajo biti skladni z delegiranimi akti, sprejetimi na podlagi odstavka 1 tega člena, in izpolnjevati naslednje zahteve:

(a) 

Referenčne vrednosti za obdobje 2021–2025 se določijo na podlagi informacij, predloženih v skladu s členom 11 za leti 2016 in 2017. Komisija na podlagi primerjave teh referenčnih vrednosti z referenčnimi vrednostmi iz Sklepa Komisije 2011/278/EU ( 18 ), kakor je bil sprejet 27. aprila 2011, določi letno stopnjo zmanjšanja za vsako referenčno vrednost in jo uporabi za referenčne vrednosti, ki se uporabljajo v obdobju 2013–2020 za vsako leto med 2008 in 2023, da bi določila referenčne vrednosti za obdobje 2021–2025.

(b) 

Kadar letna stopnja zmanjšanja presega 1,6 % ali pa je pod 0,2 %, so referenčne vrednosti za obdobje 2021–2025 enake referenčnim vrednostim, ki se uporabljajo v obdobju 2013–2020, zmanjšane za tisto od teh dveh odstotnih stopenj, ki je relevantna za vsako leto med 2008 in 2023.

(c) 

Referenčne vrednosti za obdobje 2026–2030 se določijo na enak način, kot je določeno v točkah (a) in (d) tega pododstavka, ob upoštevanju točke (e) tega pododstavka, na podlagi informacij, predloženih v skladu s členom 11 za leti 2021 in 2022, ter na podlagi uporabe letne stopnje zmanjšanja za vsako leto med letoma 2008 in 2028.

(d) 

Kadar letna stopnja zmanjšanja presega 2,5 % ali pa je nižja od 0,3 %, so referenčne vrednosti za obdobje 2026–2030 enake referenčnim vrednostim, ki se uporabljajo v obdobju 2013–2020, zmanjšane za tisto od teh dveh odstotnih stopenj, ki je relevantna za vsako leto med letoma 2008 in 2028.

(e) 

V obdobju 2026–2030 sprememba opredelitev referenčnih vrednosti in meja sistema, ki se uporabljajo na podlagi odstavka 1, osmi pododstavek, ne vpliva na letno stopnjo zmanjšanja referenčne vrednosti za vročo litino.

Z odstopanjem v zvezi z referenčnimi vrednostmi za aromate in sintezni plin se te referenčne vrednosti prilagodijo za isti odstotek kot referenčne vrednosti za rafinerije, da se ohranijo enaki konkurenčni pogoji za proizvajalce teh proizvodov.

Izvedbeni akti iz tretjega pododstavka se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 22a(2).

Da se spodbudi energetsko učinkovita predelava odpadnih plinov, se v obdobju iz točke (b) tretjega pododstavka referenčna vrednost za vročo litino, ki je večinoma povezana z odpadnimi plini, posodablja z letno stopnjo zmanjšanja 0,2 %.

Člen 10a 5.
Za upoštevanje deleža pravic, ki se prodajo na dražbi, določenega v členu 10, za vsako leto, v katerem znesek brezplačnih dodelitev ne doseže največje količine, ki upošteva delež pravic, ki se prodajo na dražbi, preostale pravice do navedene količine pa se uporabijo za preprečevanje ali omejevanje zmanjšanja brezplačne dodelitve, da se spoštuje delež pravic, ki se prodajo na dražbi v poznejših letih. Kadar se kljub temu doseže največja količina, se brezplačne dodelitve ustrezno prilagodijo. Vsaka taka prilagoditev se izvede na enoten način. Iz prilagoditve pa so izvzete naprave, katerih ravni emisij toplogrednih plinov so pod povprečjem 10 % najučinkovitejših naprav v sektorju ali delu sektorja v Uniji za ustrezne referenčne vrednosti v letu, v katerem se uporabi prilagoditev.
Člen 10a 5a.
Z odstopanjem od odstavka 5 se za povečanje največje količine, ki je na voljo v skladu z odstavkom 5, po potrebi uporabi dodaten znesek v višini do 3 % skupne količine pravic.
Člen 10a 5b.

Kadar je za povečanje največje količine, ki je na voljo v skladu z odstavkom 5, potrebno manj kot 3 % skupne količine pravic:

— 
se za povečanje količine pravic, ki so na voljo za podporo inovacijam v skladu s členom 10a(8), uporabi največ 50 milijonov pravic in
— 
se za povečanje količine pravic, ki so na voljo za modernizacijo energetskih sistemov določenih držav članic v skladu s členom 10d, uporabi največ 0,5 % skupne količine pravic.
Člen 10a 6.
►M15  Države članice bi morale v skladu z drugim in četrtim pododstavkom tega odstavka sprejeti finančne ukrepe v korist sektorjev ali delov sektorjev, ki so izpostavljeni resničnemu tveganju za selitev virov ogljika zaradi znatnih posrednih stroškov, ki dejansko nastanejo zaradi stroškov emisij toplogrednih plinov, ki se prenesejo na cene električne energije, pod pogojem, da so takšni finančni ukrepi v skladu s pravili o državni pomoči in zlasti ne povzročajo neupravičenega izkrivljanja konkurence na notranjem trgu. S sprejetimi finančnimi ukrepi se ne bi smeli nadomestiti posredni stroški, zajeti z brezplačno dodelitvijo v skladu z referenčnimi vrednostmi, določenimi na podlagi odstavka 1 tega člena. Kadar država članica porabi znesek, ki presega 25 % prihodkov z dražb iz člena 10(3) v letu, v katerem so nastali posredni stroški, navede razloge za prekoračitev navedenega zneska. ◄

Države članice si prizadevajo tudi, da za finančne ukrepe iz prvega pododstavka ne bi porabile več kot 25 % prihodkov od prodaje pravic na dražbi. Države članice, ki so sprejele takšne finančne ukrepe, v treh mesecih po koncu vsakega leta v preprosto dostopni obliki javno objavijo skupni znesek nadomestil, ki so ga prejeli posamezni sektorji in deli sektorjev. Od leta 2018 naprej država članica za vsako leto, v katerem v te namene porabi več kot 25 % prihodkov od prodaje pravic na dražbi, objavi poročilo, v katerem navede razloge za prekoračitev tega zneska. Poročilo vključuje ustrezne informacije o cenah električne energije za velike industrijske odjemalce, ki imajo koristi od takšnih finančnih ukrepov, brez poseganja v zahteve glede varstva zaupnih informacij. Vključuje tudi informacije o tem, ali so bili ustrezno upoštevani drugi ukrepi za trajnostno znižanje posrednih stroškov zmanjševanja emisij v srednjeročnem in dolgoročnem obdobju.

Komisija v poročilo iz člena 10(5) med drugim vključi oceno učinkov takšnih finančnih ukrepov na notranji trg in, kadar je ustrezno, priporoči kakršne koli ukrepe, ki bi lahko bili potrebni glede na to oceno.

Ti ukrepi so taki, da se z njimi zagotovi ustrezna zaščita pred tveganjem premestitve emisij CO2 na podlagi ex-ante referenčnih vrednosti za neposredne emisije CO2 na enoto proizvodnje. Te ex-ante referenčne vrednosti se izračunajo za določen sektor ali del sektorja kot produkt porabe električne energije na enoto proizvodnje, ki ustreza najbolj učinkovitim razpoložljivim tehnologijam, in emisij CO2 ustrezne sestave proizvodnje električne energije.

Člen 10a 7.

►M9  Pravice iz največje količine iz odstavka 5 tega člena, ki niso bile brezplačno dodeljene do leta 2020, se prihranijo za nove udeležence skupaj z 200 milijoni pravic, vključenimi v rezervo za stabilnost trga v skladu s členom 1(3) Sklepa (EU) 2015/1814. Od pravic, ki se prihranijo, se jih do 200 milijonov ob koncu obdobja 2021–2030 vrne v rezervo za stabilnost trga, če za to obdobje niso dodeljene. ◄

▼M15

Od leta 2021 se pravice, ki na podlagi odstavkov 19, 20 in 22 napravam niso dodeljene, vključijo v količino pravic, prihranjenih v skladu s prvim pododstavkom, prvi stavek, tega odstavka.

▼M4

Dodelitev se popravi z linearnim faktorjem iz člena 9.

Novim udeležencem se za katerokoli proizvodnjo električne energije pravice ne dodelijo brezplačno.

▼M9 —————

Člen 10a 8.
345 milijonov pravic od količine, ki bi bila sicer dodeljena brezplačno v skladu s tem členom, in 80 milijonov pravic od količine, ki bi se sicer prodala na dražbi v skladu s členom 10, ter pravice, pridobljene z zmanjšanjem brezplačne dodelitve iz odstavka 1a tega člena, se dajo na voljo skladu (Sklad za inovacije), katerega cilj je podpirati inovacije na področju nizkoogljičnih in brezogljičnih tehnik, procesov in tehnologij, ki znatno prispevajo k razogljičenju sektorjev, ki jih zajema ta direktiva, in prispevajo k ciljem ničelnega onesnaževanja in krožnosti, vključno s projekti, ki imajo za cilj povečanje uporabe takih tehnik, postopkov in tehnologij, da bi se na široko uvajale po vsej Uniji. Taki projekti imajo znaten potencial za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ter prispevajo k prihrankom energije in virov v skladu s podnebnimi in energetskimi cilji Unije za leto 2030.

Komisija dodeli pravice iz Sklada za inovacije v začetni fazi, da zagotovi, da je na voljo ustrezna količina sredstev za spodbujanje inovacij, tudi za nadgradnjo.

Pravice, ki se ne izdajo operatorjem zrakoplovov, ker so prenehali obratovati, in ki niso potrebne za kritje kakršnega koli primanjkljaja pri predajah teh operatorjev, se prav tako uporabijo za podporo inovacijam, kot je navedeno v prvem pododstavku.

Poleg tega se za podporo inovacijam, kot je navedeno v prvem pododstavku tega odstavka da na razpolago 5 milijonov pravic od količine iz člena 3c(5) in (7), ki se nanašajo na dodelitve za letalstvo za leto 2026.

Poleg tega 50 milijonov nedodeljenih pravic iz rezerve za stabilnost trga dopolnjuje vse preostale prihodke od 300 milijonov pravic, ki so na voljo v obdobju 2013–2020 na podlagi Sklepa Komisije 2010/670/EU ( 19 ), in se jih porabi v ustreznem trenutku za podporo inovacijam, kot je navedeno v prvem pododstavku tega odstavka.

Komisija pri oblikovanju in izvajanju razpisov za zbiranje predlogov ali konkurenčnih dražb v okviru sklada za inovacije upošteva projekte, ki so v skladu z uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira ukrepov za krepitev evropskega ekosistema proizvodnje proizvodov neto ničelnih tehnologij, priznani kot strateški in za katere se šteje, da prispevajo k ciljem platforme za strateške tehnologije za Evropo (v nadaljnjem besedilu: platforma STEP) v skladu s členom 2(4) Uredbe (EU) 2024/795 Evropskega parlamenta in Sveta ( 20 ). Države članice razmislijo o zagotavljanju podpore iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada, vzpostavljenima z Uredbo (EU) 2021/1058 Evropskega parlamenta in Sveta ( 21 ), in Sklada za pravični prehod, vzpostavljenega z uredbo (EU) 2021/1056, za projekte na njihovem ozemlju v okviru finančnih mehanizmov, ki so bili razviti v okviru sklada za inovacije, kot je shema „dražbe kot storitev“.

Sklad za inovacije zajema sektorje iz prilog I in III ter proizvode in procese, ki nadomeščajo ogljično intenzivne proizvode, ki se proizvajajo ali uporabljajo v sektorjih iz Priloge I, vključno z inovativnimi tehnologijami obnovljivih virov energije in shranjevanja energije ter z okoljsko varnim zajemanjem in uporabo ogljika, ki bistveno prispeva k blažitvi podnebnih sprememb, zlasti za emisije iz industrijskih procesov, ki se jim ni mogoče izogniti, ter spodbuja razvoj in obratovanje projektov, katerih cilj je okoljsko varno zajemanje, transport in geološko shranjevanje CO2, zlasti za emisije iz industrijskih procesov, ki se jim ni mogoče izogniti, in neposredno zajemanje CO2 iz ozračja z varnim, trajnostnim in trajnim shranjevanjem, na geografsko enakomerno porazdeljenih lokacijah. Sklad za inovacije lahko podpira tudi prelomne inovativne tehnologije in infrastrukturo, vključno s proizvodnjo nizkoogljičnih in brezogljičnih goriv, za razogljičenje pomorskega in letalskega sektorja ter sektorja železniškega in cestnega prometa, vključno s kolektivnimi oblikami prometa, kot so javni prevoz in avtobusni prevoz.

V letalstvu bi moral tudi podpirati elektrifikacijo in ukrepe za zmanjšanje splošnih vplivov letalstva.

Komisija nameni posebno pozornost projektom v sektorjih, zajetih z Uredbo (EU) 2023/956, da bi podprla inovacije na področju nizkoogljičnih tehnologij, zajemanja in uporabe ogljika, zajemanja, transporta in geološkega shranjevanja CO2, energije iz obnovljivih virov in shranjevanja energije na način, s katerim se prispeva k blažitvi podnebnih sprememb, s ciljem, da se projektom v teh sektorjih v obdobju 2021–2030 dodeli znaten delež ekvivalence finančne vrednosti pravic iz odstavka 1a, četrti pododstavek, tega člena. Poleg tega lahko Komisija še pred letom 2027 objavi razpise za zbiranje predlogov, namenjene sektorjem, zajetim s to uredbo.

Komisija nameni posebno pozornost tudi projektom, ki prispevajo k razogljičenju pomorskega sektorja, in v razpise za zbiranje predlogov v okviru Sklada za inovacije, kadar je ustrezno, vključi teme, namenjene temu namenu, vključno z elektrifikacijo pomorskega prometa, in obravnavanju njegovega celotnega vpliva na podnebje, vključno z emisijami črnega ogljika. V takih razpisih za zbiranje predlogov se pri merilih za izbor projektov zlasti upošteva potencial projektov in naložb za povečanje varstva biotske raznovrstnosti ter zmanjšanje hrupa in onesnaževanja voda.

Sklad za inovacije lahko v skladu z odstavkom 8a podpira projekte s konkurenčnimi dražbami, kot so pogodbe za razliko, pogodbe za razliko za ogljik ali pogodbe s fiksnimi premijami, za podporo tehnologijam razogljičenja, za katere cena ogljika morda ni zadostna spodbuda.

Komisija si prizadeva za sinergije med Skladom za inovacije in Obzorjem Evropa, zlasti v zvezi z evropskimi partnerstvi, ter si po potrebi prizadeva za sinergije med Skladom za inovacije in drugimi programi Unije.

Upravičeni so projekti na ozemlju vseh držav članic, vključno s projekti majhnega in srednjega obsega, za pomorske dejavnosti pa so upravičeni projekti z jasno dodano vrednostjo za Unijo. Tehnologije, ki se podpirajo, so inovativne in brez podpore še niso tržno donosne v podobnem obsegu, vendar pa so prelomne rešitve ali dovolj zrele za uporabo v predkomercialni fazi.

Komisija zagotovi, da se pravice, predvidene za Sklad za inovacije, prodajo na dražbi v skladu z načeli in načini iz člena 10(4) te direktive. Prihodki od prodaje na dražbah so zunanji namenski prejemki v skladu s členom 21(5) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta ( 22 ). Proračunske obveznosti za ukrepe, ki trajajo več kot eno proračunsko leto, se lahko razdelijo na letne obroke, izplačane v obdobju več let.

Na zahtevo Komisija državam članicam z nizko stopnjo uspešnega sodelovanja v projektih v okviru Sklada za inovacije zagotovi tehnično pomoč z namenom povečanja zmogljivosti držav članic prosilk za podporo prizadevanjem predlagateljev projektov na njihovih ozemljih za predložitev vlog za financiranje iz Sklada za inovacije, da se tako izboljša uspešno geografsko sodelovanje v Skladu za inovacije in poveča splošna kakovost predloženih projektov. Komisija si prizadeva za učinkovito, na kakovosti temelječo geografsko pokritost v zvezi s financiranjem iz Sklada za inovacije po vsej Uniji ter zagotavlja celovito spremljanje napredka in ustrezno nadaljnje ukrepanje v zvezi s tem.

Če se vlagatelji strinjajo, Komisija, po zaključku razpisa za zbiranje predlogov, države članice obvesti o vlogah za financiranje projektov na njihovem ozemlju in jim posreduje podrobne informacije o teh vlogah, da bi državam članicam olajšala usklajevanje podpore za projekte. Poleg tega Komisija pred dodelitvijo podpore obvesti države članice o seznamu predhodno izbranih projektov.

Projekti se izberejo s preglednim izbirnim postopkom na tehnološko nevtralen način v skladu s cilji Sklada za inovacije iz prvega pododstavka tega odstavka ter na podlagi objektivnih in preglednih meril ob upoštevanju, v kolikšni meri projekti pomembno prispevajo k podnebnim in energetskim ciljem Unije, hkrati pa tudi k ciljem ničelnega onesnaževanja in krožnosti v skladu s prvim pododstavkom tega odstavka, in, kadar je ustrezno, v kolikšni meri prispevajo k dosegu zmanjšanja emisij na raven precej pod referenčnimi vrednostmi iz odstavka 2. Projekti morajo imeti potencial za razširjeno uporabo ali za znatno zmanjšanje stroškov prehoda na podnebno nevtralno gospodarstvo v zadevnih sektorjih. Prednost imajo inovativne tehnologije in procesi, s katerimi se obravnava več vplivov na okolje. Projekti, ki vključujejo zajemanje in uporabo ogljika, morajo zagotoviti neto zmanjšanje emisij in preprečevanje emisij CO2 ali stalno hrambo CO2. V primeru nepovratnih sredstev, dodeljenih na podlagi razpisov za zbiranje predlogov, se lahko podpre do 60 % zadevnih stroškov projektov, od katerih jih do 40 % ne sme biti odvisnih od preverjene preprečitve emisij toplogrednih plinov, če se ob upoštevanju uporabljenih tehnologij dosežejo vnaprej določeni mejniki. Kadar je podpora zagotovljena na podlagi konkurenčne dražbe in kadar je v obliki tehnične pomoči, se lahko podpre do 100 % zadevnih stroškov projektov. Potencial za zmanjšanje emisij v več sektorjih, ki ga ponujajo kombinirani projekti, vključno z bližnjimi območji, se upošteva pri merilih za izbor projektov.

Znanje iz projektov, ki se financirajo iz Sklada za inovacije, je treba deliti z drugimi ustreznimi projekti in raziskovalci iz Unije, ki imajo legitimen interes. Komisija določi pogoje za izmenjavo znanja v razpisih za zbiranje predlogov.

Razpisi za zbiranje predlogov so odprti in pregledni. Komisija si pri pripravi razpisa za zbiranje predlogov prizadeva zagotoviti ustrezno zastopanost vseh sektorjev. Komisija sprejme ukrepe, s katerimi zagotovi, da se o razpisih obvešča čim širše, zlasti mala in srednja podjetja.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 23 za dopolnitev te direktive glede pravil o delovanju Sklada za inovacije, vključno s postopkom in merili za izbor, ter upravičenih sektorjev in tehnoloških zahtev za različne vrste podpore.

Noben projekt ne prejme podpore po mehanizmu iz tega odstavka, ki presega 15 % skupnega števila pravic, razpoložljivih za ta namen. Te pravice se upoštevajo v skladu z odstavkom 7.

Komisija do 31. decembra 2023 in nato vsako leto poroča Odboru za podnebne spremembe iz člena 22a(1) te direktive o izvajanju Sklada za inovacije, pri čemer predloži analizo izbranih projektov financiranja po sektorjih in državah članicah ter pričakovani prispevek projektov k cilju podnebne nevtralnosti v Uniji, kot je določen v Uredbi (EU) 2021/1119. Komisija poročilo predloži Evropskemu parlamentu in Svetu ter to poročilo objavi.

Člen 10a 8a.
Za pogodbe za razliko in pogodbe za razliko za ogljik, ki se sklenejo po končanem mehanizmu konkurenčne dražbe, se zagotovi ustrezno kritje proračunskih obveznosti, ki izhajajo iz prihodkov od prodaje pravic na dražbi, ki so na voljo v Skladu za inovacije, te proračunske obveznosti pa se lahko razdelijo na letne obroke, izplačane v obdobju več let. V prvih dveh krogih mehanizma konkurenčne dražbe se kritje finančnih obveznosti v zvezi s pogodbami za razliko in pogodbami za razliko za ogljik v celoti zagotovi z odobritvami, ki izhajajo iz prihodkov od prodaje pravic na dražbi, dodeljenih Skladu za inovacije na podlagi odstavka 8.

Komisija se lahko na podlagi kvalitativne in kvantitativne ocene Komisije o finančnih tveganjih, ki izhajajo iz izvajanja pogodb za razliko in pogodb za razliko za ogljik, ki jo je treba opraviti po zaključku prvih dveh krogov mehanizma konkurenčne dražbe in pozneje vsakič, ko je to potrebno, v skladu z načelom previdnosti, pri čemer se sredstva in dobički ne smejo precenjevati, obveznosti in izgube pa ne podcenjevati, in v skladu s pooblastilom iz osmega pododstavka odloči, da bo krila le del finančnih obveznosti, povezanih s pogodbami za razliko in pogodbami za razliko za ogljik prek sredstev iz prvega pododstavka, preostali del pa bo krila z drugimi sredstvi. Komisija si prizadeva omejiti uporabo drugih načinov kritja.

Kadar se na podlagi ocene ugotovi, da so za uresničitev celotnega potenciala pogodb za razliko in pogodb za razliko za ogljik potrebni drugi načini kritja, si Komisija prizadeva za uravnoteženo kombinacijo drugih načinov kritja. Komisija z odstopanjem od člena 210(1) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 določi obseg uporabe drugih načinov kritja na podlagi delegiranega akta iz osmega pododstavka tega odstavka.

Preostala finančna obveznost se ob upoštevanju načel iz naslova X Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 in po potrebi prilagojena posebnostim pogodb za razliko in pogodb za razliko za ogljik krije v zadostni meri z odstopanjem od člena 209(2), točki (d) in (h), člena 210(1), člena 211(1), (2), (4) in (6), členov 212, 213 in 214, člena 218(1) ter člena 219(3) in (6) navedene uredbe. Kadar je primerno, se v delegiranem aktu iz osmega pododstavka tega odstavka določijo drugi načini kritja, stopnja rezervacij in potrebna odstopanja.

Komisija ne uporabi več kot 30 % prihodkov od prodaje pravic na dražbi, dodeljenih Skladu za inovacije na podlagi odstavka 8, za oblikovanje rezervacij za pogodbe za razliko in pogodbe za razliko za ogljik.

Stopnja rezervacij ne sme biti nižja od 50 % skupne finančne obveznosti, ki jo nosi proračun Unije za pogodbe za razliko in za pogodbe za razliko za ogljik. Komisija pri določanju stopnje rezervacij upošteva elemente, ki lahko zmanjšajo finančna tveganja za proračun Unije, poleg odobritev, ki so na voljo v Skladu za inovacije, kot je morebitna prostovoljna delitev odgovornosti z državami članicami ali morebitni mehanizem pozavarovanja iz zasebnega sektorja. Komisija pregleda stopnjo rezervacij vsaj vsaka tri leta od datuma začetka uporabe delegiranega akta, ki jo prvič določa.

Da bi se izognili špekulativnim vlogam, se lahko dostop do konkurenčne dražbe pogojuje tako, da vlagatelji plačajo polog, ki se v primeru neizpolnjevanja pogodbe zaseže. Taki zaseženi pologi se porabijo za Sklad za inovacije kot zunanji namenski prejemki na podlagi člena 21(5) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046. Vsak prispevek, ki ga upravičenec plača organu, ki dodeli sredstva, v skladu s pogoji za pogodbe za razliko in pogodbe za razliko za ogljik, kadar je referenčna cena višja od izvršilne cene (vračil), se porabi za Sklad za inovacije kot zunanji namenski prejemek na podlagi člena 21(5) navedene uredbe.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 23 te direktive za dopolnitev te direktive, da se določijo in podrobno opredelijo morebitni drugi načini kritja ter po potrebi stopnja rezervacij in potrebna dodatna odstopanja od naslova X Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046, kot je določeno v četrtem pododstavku tega odstavka, ter pravila o delovanju mehanizma konkurenčne dražbe, zlasti v zvezi s pologi in vračili.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 23 za spremembo petega pododstavka tega odstavka, tako da se zgornja meja 30 % iz navedenega pododstavka zviša za največ 20 odstotnih točk, kadar je to potrebno za odziv na povpraševanje po pogodbah za razliko in pogodbah za razliko za ogljik, pri čemer se upoštevajo izkušnje iz prvih krogov mehanizma konkurenčne dražbe in potreba, da se mora pri podpori iz Sklada za inovacije zagotoviti ustrezno ravnovesje med nepovratnimi sredstvi in takimi pogodbami.

Finančna podpora iz Sklada za inovacije je sorazmerna s cilji politike iz tega člena in ne povzroča neupravičenega izkrivljanja notranjega trga. V ta namen se podpora dodeli samo za kritje dodatnih stroškov ali naložbenih tveganj, ki jih vlagatelji ne morejo kriti pri običajnih tržnih pogojih.

Člen 10a 8b.
40 milijonov pravic od količine, ki bi bila sicer dodeljena brezplačno na podlagi tega člena, in 10 milijonov pravic od količine, ki bi se sicer prodala na dražbi na podlagi člena 10 te direktive, se da na voljo za Socialni sklad za podnebje, ustanovljen z Uredbo (EU) 2023/955 Evropskega parlamenta in Sveta ( 23 ). Komisija zagotovi, da se pravice, predvidene za Socialni sklad za podnebje, v letu 2025 prodajo na dražbi v skladu z načeli in načini iz člena 10(4) te direktive ter delegiranim aktom, sprejetim v skladu z navedenim členom. Prihodki od prodaje na dražbi so zunanji namenski prejemki v skladu s členom 21(5) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 in se uporabljajo v skladu s pravili, ki veljajo za Socialni sklad za podnebje.
Člen 10a 9.
Grčija, v kateri je bil v letu 2014 bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca po tržnih cenah nižji od 60 % povprečja Unije, lahko, preden se uporabi odstavek 7 tega člena, iz največje količine pravic iz odstavka 5 tega člena, ki niso brezplačno dodeljene do 31. decembra 2020, zahteva do 25 milijonov pravic za sofinanciranje do 60 % razogljičenja oskrbe z električno energijo na otokih na svojem ozemlju. Za takšne pravice se smiselno uporablja člen 10d(3). Pravice se lahko zahtevajo, kadar projekta, usmerjenega v razogljičenje oskrbe z električno energijo na grških otokih, zaradi omejenega dostopa do mednarodnih dolžniških trgov sicer ne bi bilo mogoče uresničiti, kadar Evropska investicijska banka (EIB) potrdi njegovo finančno vzdržnost in socialno-ekonomsko koristnost.
Člen 10a 11.
Ob upoštevanju člena 10b znaša količina pravic, dodeljena brezplačno v okviru odstavkov 4 do 7 tega člena leta 2013, 80 % količine, določene v skladu z ukrepi iz odstavka 1. Nato se količina brezplačno dodeljenih pravic vsako leto zmanjšuje za enak znesek do 30 % količine brezplačno dodeljenih pravic leta 2020 ►M9  ————— ◄ .
Člen 10a 19.
Za naprave, ki so prenehale opravljati dejavnosti, brezplačna dodelitev pravic ni možna. Naprave, katerim je dovoljenje za emisije toplogrednih plinov prenehalo veljati ali pa je bilo preklicano, in naprave, katerih obratovanje ali ponovni zagon tehnično ni mogoč, veljajo kot naprave, ki so prenehale opravljati svoje dejavnosti.
Člen 10a 20.
Raven brezplačnih dodelitev za naprave, katerih delovanje se po oceni na podlagi drsečega povprečja dveh let poveča ali zmanjša za več kot 15 % v primerjavi z ravnjo, ki je bila prvotno uporabljena za določitev brezplačne dodelitve za zadevno obdobje iz člena 11(1), se ustrezno prilagodi. Take prilagoditve se izvedejo z jemanjem iz količine pravic, prihranjenih v skladu z odstavkom 7 tega člena, ali z vključitvijo pravic v to količino pravic.
Člen 10a 21.
Da se zagotovi učinkovita, nediskriminatorna in enotna uporaba prilagoditev in praga iz odstavka 20 tega člena, da se izogne vsakršnemu nepotrebnemu upravnemu bremenu in prepreči manipulacija ali zloraba prilagoditev dodelitve pravic, lahko Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih se opredelijo nadaljnje ureditve glede prilagoditev. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 22a(2).
Člen 10a 22.
Kadar so potrebni popravki brezplačnih dodelitev, odobrenih na podlagi člena 11(2), se taki popravki izvedejo s pravicami iz količine, prihranjene v skladu z odstavkom 7 tega člena, ali z dodajanjem pravic tej količini.

1.1 Sklici

1.2 Ugotovljene zahteve

1.3 Povezani standardi

2. Ugotovljene zahteve

Zahteve
Vir Zahteva

3. Povezani standardi

Standardi
Vir Zahteva
  • Builddate: 01.03.2024 00:00:00 -Doknr: CELEX:32003L0087
  • EULAW -

    EN: Legal acts of the European Union from EUR-Lex, https://eur-lex.europa.eu/. © European Union. Re-use is authorised by Decision 2011/833/EU, provided the source is acknowledged; the consolidated texts are licensed under CC BY 4.0 (EUR-Lex legal notice). Divided into sections and converted into the GRCA format, the wording unchanged. Only the legislation published in the Official Journal of the European Union is deemed authentic.

    DE: Rechtsakte der Europäischen Union aus EUR-Lex, https://eur-lex.europa.eu/. © Europäische Union. Weiterverwendung nach Beschluss 2011/833/EU mit Quellenangabe gestattet; die konsolidierten Fassungen stehen unter CC BY 4.0 (Rechtlicher Hinweis von EUR-Lex). In Abschnitte aufgeteilt und in das GRCA-Format umgewandelt, der Wortlaut unverändert. Verbindlich sind allein die im Amtsblatt der Europäischen Union veröffentlichten Rechtsakte.