|
+PRILOGA III Lokacija in najmanjše število vzorčevalnih mest za merjenje koncentracij v zunanjem zraku ter stopenj usedanja |
PRILOGA III Lokacija in najmanjše število vzorčevalnih mest za merjenje koncentracij v zunanjem zraku ter stopenj usedanjaPRILOGA III Lokacija in najmanjše število vzorčevalnih mest za merjenje koncentracij v zunanjem zraku ter stopenj usedanja I. Umestitev na makro ravni Lokacije vzorčevalnih mest se izberejo tako, da: — zagotavljajo podatke o površinah v okviru območij in strnjenih naseljih, kjer je verjetno, da bo prebivalstvo bodisi neposredno bodisi posredno izpostavljeno najvišjim koncentracijam povprečno v koledarskem letu, — zagotavljajo podatke o ravneh na drugih površinah v okviru območij in strnjenih naselij, ki so reprezentativne za izpostavljenost prebivalstva nasploh, — zagotavljajo podatke o stopnjah usedanja, ki predstavljajo posredno izpostavljenost prebivalstva prek prehranjevalne verige. Na splošno naj bi bila vzorčevalna mesta locirana tako, da ne pride do meritev mikrookolja v njihovi neposredni bližini. Praviloma je vzorčevalno mesto reprezentativno za kakovost zraka na bližnjih površinah, ki na prometno usmerjenih lokacijah ne merijo manj kakor 200 m2, v industrijskih predelih najmanj 250 m krat 250 m, kjer je to izvedljivo, na zalednih urbanih lokacijah pa nekaj kvadratnih kilometrov. Kadar je namen ocenjevanje ravni ozadja, na mesto vzorčenja ne smejo vplivati strnjena naselja ali industrijski predeli v bližini, to je območja, bližja od nekaj kilometrov. Pri ocenjevanju prispevkov iz industrijskih virov se najmanj eno vzorčevalno mesto postavi v najbližjem stanovanjskem predelu tako, da prestreza veter iz smeri vira. Če koncentracija v ozadju ni znana, je treba dodatno vzorčevalno mesto namestiti znotraj glavne smeri vetra. Zlasti kadar se uporablja člen 3(3), je treba vzorčevalna mesta postaviti tako, da je mogoče spremljati uporabo BAT. Vzorčevalna mesta naj bi bila, kadar je to mogoče, reprezentativna tudi za podobne lokacije, ki niso v njihovi neposredni bližini. Glede na razmere jih je treba postaviti skupaj z vzorčevalnimi mesti za frakcijo PM10. II. Umestitev na mikro ravni V največji možni meri je treba slediti naslednjim smernicam: — pretok okrog vzorčevalne sonde na dovodu naj bo nemoten, tako da na pretok zraka v bližini vzorčevalnika ne bi vplivale kakršne koli prepreke (navadno nekaj metrov od zgradb, balkonov, dreves in drugih ovir ter vsaj 0,5 m od najbližje stavbe, če gre za vzorčevalna mesta, reprezentativna za kakovost zraka ob gradbeni liniji), — na splošno naj bo vzorčevalno mesto na dovodu v višini 1,5 m (pas dihanja) do 4 m nad tlemi. V nekaterih okoliščinah bi lahko bila potrebna višja postavitev (do 8 m). Višja postavitev bi utegnila biti primerna tudi, če je postaja reprezentativna za večje področje, — sonda na dovodu naj ne bo nameščena v neposredni bližini virov, da bi se izognili neposrednemu zajemu emisij, ki niso premešane z zunanjim zrakom, — izpuh vzorčevalnika je treba namestiti tako, da ne pride do ponovnega zajema izpušnega zraka na dovodu v vzorčevalnik, — prometno usmerjena vzorčevalna mesta naj bodo najmanj 25 m od roba večjih križišč in najmanj 4 m od sredine najbližjega prometnega pasu; dovodi naj bodo postavljeni tako, da so reprezentativni za kakovost zraka ob gradbeni liniji, — za meritve usedanja v območjih s podeželskim ozadjem se uporabljajo smernice in merila EMEP, v kolikor je to praktično in če ni drugače predvideno v teh prilogah. Upoštevajo se lahko tudi naslednji dejavniki: — moteči viri, — varnost, — dostop, — razpoložljivost električne energije in telefonskih povezav, — vidnost lokacije glede na okolico, — varnost javnosti in izvajalcev, — zaželenost sopostavitve vzorčevalnih mest za druga onesnaževala, — zahteve prostorskega planiranja. III. Dokumentacija in pregled izbora lokacije V fazi razvrščanja naj bi se v celoti dokumentirali postopki izbora lokacije, na primer z orientacijskimi fotografijami bližnje okolice in podrobno karto. Lokacije je treba pregledovati v rednih intervalih in jih ponovno dokumentirati, tako da bi izbirna merila zagotovo ostala veljavna. IV. Merila za določanje števila vzorčevalnih mest za merjenje koncentracij arzena, kadmija, niklja in benzo(a)pirena v zunanjem zraku Najmanjše število vzorčevalnih mest na stalnem merilnem mestu za oceno skladnosti s ciljnimi vrednostmi za zaščito zdravja ljudi v območjih in strnjenih naseljih, kjer je meritev na stalnem merilnem mestu edini vir informacij. (a) Razpršeni viri
(b) Točkovni viri Za oceno onesnaženosti v bližini točkovnih virov, se število vzorčevalnih mest za meritve na stalnem merilnem mestu določi ob upoštevanju gostote emisije, verjetnih porazdelitvenih vzorcev onesnaženosti zunanjega zraka in možnosti izpostavljenosti prebivalstva. Vzorčevalna mesta bi morala biti postavljena tako, da je mogoče spremljati uporabo BAT, kakor je opredeljeno v členu 2(11) Direktive 96/61/ES. 1. Pregled
1.1 Sklici1.2 Ugotovljene zahteve1.3 Povezani standardi2. Ugotovljene zahteve
3. Povezani standardi
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||