|
+PRILOGA B LETNA STATISTIKA ENERGETIKE |
PRILOGA B LETNA STATISTIKA ENERGETIKE
PRILOGA B LETNA STATISTIKA ENERGETIKE V tej prilogi so opisani področje uporabe, enote, obdobje poročanja, pogostost, rok in načini posredovanja za letno zbiranje statističnih podatkov o energetiki. Če ni navedeno drugače, se za zbiranje vseh podatkov, navedenih v tej prilogi, uporabljajo naslednje določbe:
a)
obdobje poročanja: obdobje poročanja o navedenih podatkih je koledarsko leto (od 1. januarja do 31. decembra), pri čemer je treba začeti z referenčnim letom 2022;
b)
pogostost: podatke bi bilo treba sporočiti vsako leto;
c)
rok za pošiljanje podatkov: če ni drugače določeno, bi bilo treba podatke poslati do 31. oktobra v letu, ki sledi letu poročanja;
d)
oblika pošiljanja podatkov: oblika pošiljanja podatkov bi morala biti v skladu z ustreznim standardom za izmenjavo podatkov, ki ga določi Eurostat;
e)
metoda pošiljanja podatkov: podatke bi bilo treba predložiti ali vnesti v elektronski obliki v Eurostatovo enotno vstopno točko za podatke. Priloga A vsebuje pojasnila izrazov, ki niso pojasnjeni v tej prilogi. 1. TRDNA FOSILNA GORIVA IN INDUSTRIJSKI PLINI 1.1 Zadevni energenti Če ni navedeno drugače, to zbiranje podatkov velja za vse energente iz Poglavja 3.1 Priloge A PREMOG (trdna fosilna goriva in industrijski plini). 1.2 Seznam agregatov Če ni drugače določeno, je treba naslednji seznam agregatov navesti za vse energente, naštete v prejšnjem odstavku. 1.2.1 OSKRBA 1.2.1.1 Proizvodnja 1.2.1.1.1 Pridobivanje s podzemnimi kopi Velja samo za antracit, premog za koksanje, drugi bituminozni premog, sub-bituminozni premog in lignit. 1.2.1.1.2 Pridobivanje z dnevnimi kopi Velja samo za antracit, premog za koksanje, drugi bituminozni premog, sub-bituminozni premog in lignit. 1.2.1.2 Količine, prejete iz drugih virov Razlikovati je treba med dvema podkategorijama:
—
predelano blato, zdrob in ostali nižjekakovostni proizvodi iz premoga, ki jih ni mogoče razporediti po vrsti premoga, to zajema premog, pridobljen z odlagališč jalovine in iz drugih posod za odpadke,
—
količine, prejete iz drugih virov.
1.2.1.3 Količine, prejete iz drugih virov: iz naftnih derivatov Ne velja za antracit, premog za koksanje, drugi bituminozni premog, subbituminozni premog, lignit, šoto ter naftni skrilavec in katranski pesek. 1.2.1.4 Količine, prejete iz drugih virov: iz zemeljskega plina Ne velja za antracit, premog za koksanje, drugi bituminozni premog, subbituminozni premog, lignit, šoto ter naftni skrilavec in katranski pesek. 1.2.1.5 Količine, prejete iz drugih virov: iz obnovljivih virov Ne velja za antracit, premog za koksanje, drugi bituminozni premog, subbituminozni premog, lignit, šoto, naftni skrilavec in katranski pesek. 1.2.1.6 Uvoz 1.2.1.7 Izvoz 1.2.1.8 Mednarodna pomorska skladišča 1.2.1.9 Spremembe zalog 1.2.2 SEKTOR PRETVORBE 1.2.2.1 Proizvajalci po glavni dejavnosti – samo elektrarne 1.2.2.2 Proizvajalci po glavni dejavnosti – termoelektrarne-toplarne (TE-TO) 1.2.2.3 Proizvajalci po glavni dejavnosti – samo toplarne 1.2.2.4 Samoproizvajalci, ki proizvajajo samo električno energijo 1.2.2.5 Enote TE-TO samoproizvajalke 1.2.2.6 Samoproizvajalci, ki proizvajajo samo toploto 1.2.2.7 Briketarne 1.2.2.8 Koksarne 1.2.2.9 Obrati za proizvodnjo briketov iz rjavega premoga/briketov iz šote (BKB/PB) 1.2.2.10 Plinarne 1.2.2.11 Plavži 1.2.2.12 Utekočinjanje premoga 1.2.2.13 Za mešani zemeljski plin 1.2.2.14 Proizvodnja vodika 1.2.2.15. Drugje neopredeljeno – pretvorba 1.2.3 ENERGETSKI SEKTOR 1.2.3.1 Elektrarne, TE-TO in toplarne 1.2.3.2 Rudniki premoga 1.2.3.3 Briketarne 1.2.3.4 Koksarne 1.2.3.5 Obrati za proizvodnjo briketov iz rjavega premoga/briketov iz šote (BKB/PB) 1.2.3.6 Plinarne 1.2.3.7 Plavži 1.2.3.8 Rafinerije nafte 1.2.3.9 Utekočinjanje premoga 1.2.3.10 Proizvodnja vodika, utekočinjenje in ponovno uplinjanje 1.2.3.11. Drugje neopredeljeno – energetika 1.2.4 Izgube pri PRENOSU in distribuciji 1.2.5 NEENERGETSKA RABA 1.2.5.1 Industrijski sektor, sektor pretvorbe in energetski sektor Neenergetska raba v vseh industrijskih, pretvorbenih in energetskih podsektorjih. 1.2.5.1.1 Kemični in petrokemični sektor oddelka 20 in 21 NACE; neenergetska raba, npr. poraba premoga kot surovine za proizvodnjo gnojil in kot surovine za druge petrokemične proizvode. 1.2.5.2 Prometni sektor Neenergetska raba v vseh prometnih podsektorjih. 1.2.5.3 Drugi sektorji Neenergetska raba v komercialnih in javnih storitvah, v gospodinjstvih, kmetijstvu in drugih drugje neopredeljenih sektorjih. 1.2.6 KONČNA PORABA ENERGIJE – INDUSTRIJSKI SEKTOR 1.2.6.1 Železo in jeklo 1.2.6.2 Kemikalije in petrokemija 1.2.6.3 Neželezne kovine 1.2.6.4 Nekovinski mineralni izdelki 1.2.6.5 Prevozna oprema 1.2.6.6 Stroji in naprave 1.2.6.7 Rudarstvo 1.2.6.8 Hrana, pijače in tobačni izdelki 1.2.6.9 Vlaknine, papir, papirni izdelki in tiskarstvo 1.2.6.10 Les in izdelki iz lesa 1.2.6.11 Gradbeništvo 1.2.6.12 Tekstilije in usnje 1.2.6.13 Drugje neopredeljeno – industrija 1.2.7 KONČNA PORABA ENERGIJE – PROMETNI SEKTOR 1.2.7.1 Železniški promet 1.2.7.2 Notranja plovba 1.2.7.3 Drugje neopredeljeno – promet 1.2.8 KONČNA PORABA ENERGIJE – DRUGI SEKTORJI 1.2.8.1 Komercialne in javne storitve 1.2.8.2 Gospodinjstva 1.2.8.3 Kmetijstvo 1.2.8.4 Gozdarstvo 1.2.8.5 Ribištvo 1.2.8.6 Drugje neopredeljeno – drugo 1.2.9 UVOZ PO DRŽAVI IZVORA IN IZVOZ PO NAMEMBNI DRŽAVI Sporočiti bi bilo treba uvoz po državi izvora in izvoz po namembni državi. Za antracit, premog za koksanje, drugi bituminozni premog, subbituminozni premog, lignit, brikete iz črnega premoga, koks za koksarne, katran črnega premoga, brikete iz rjavega premoga, šoto, proizvode iz šote ter naftni skrilavec in katranski pesek. 1.2.10 KALORIČNE VREDNOSTI Velja za antracit, premog za koksanje, drugi bituminozni premog, subbituminozni premog, lignit, brikete iz črnega premoga, koks za koksarne, plinski koks, katran črnega premoga, brikete iz rjavega premoga, šoto, proizvode iz šote ter naftni skrilavec in katranski pesek. Za naslednje agregate se navedejo bruto in neto kalorične vrednosti:
1.2.10.1
Proizvodnja
1.2.10.2
Uvoz
1.2.10.3
Izvoz
1.2.10.4
Porabljeno v koksarnah
1.2.10.5
Porabljeno v plavžih
1.2.10.6
Porabljajo ga proizvajalci po glavni dejavnosti, ki proizvajajo samo električno energijo ali samo toploto, in enote TE-TO.
1.2.10.7
Porabljeno v industriji
1.2.10.8
Za drugo uporabo 1.3 Merske enote Navedene količine morajo biti izražene v kt (kilotonah), razen: za industrijske pline (plin iz plinarn, koksarniški plin, plavžni plin, drugi pridobljeni plini), katerih sporočena količina mora biti izražena v TJ GCV (terajouli na osnovi bruto kaloričnih vrednosti). Kalorične vrednosti morajo biti izražene v MJ/tono (megajouli na tono). 1.4 Odstopanja in izjeme Ni relevantno. 2. ZEMELJSKI PLIN 2.1 Zadevni energenti To poglavje zadeva poročanje o zemeljskem plinu. 2.2 Seznam agregatov V zvezi z zemeljskim plinom je treba navesti naslednji seznam agregatov. 2.2.1 OSKRBA Navedene količine za sektor oskrbe morajo biti izražene v volumskih in energijskih enotah ter zajemati bruto in neto kalorične vrednosti. 2.2.1.1 Domača proizvodnja Vključuje proizvodnjo na morju. 2.2.1.1.1 Vezani plin Zemeljski plin, pridobljen skupaj s surovo nafto. 2.2.1.1.2 Nevezani plin Zemeljski plin s polj, kjer pridobivajo ogljikovodike samo v plinskem stanju. 2.2.1.1.3 Treskavi plin Metan, pridobljen v rudnikih premoga ali v premogovem sloju, prenesen na površino po cevovodih in porabljen v premogovnikih ali doveden do potrošnikov po cevovodih. 2.2.1.2 Količine, prejete iz drugih virov 2.2.1.2.1 Količine, prejete iz drugih virov: nafta in naftni derivati 2.2.1.2.2 Količine, prejete iz drugih virov: premog 2.2.1.2.3 Količine, prejete iz drugih virov: obnovljivi viri energije. 2.2.1.2.4. Količine, prejete iz drugih virov: vodik 2.2.1.3 Uvoz 2.2.1.4 Izvoz 2.2.1.5 Mednarodna pomorska skladišča 2.2.1.6 Spremembe zalog Začetne in končne ravni zalog bi bilo treba navesti ločeno kot zaloge na nacionalnem ozemlju ali zaloge, hranjene v tujini. „Raven zalog“ pomeni količino plina za dostavo med ciklusom dodajanja in odvzemanja zalog. 2.2.1.7 Domača poraba (zabeležena) 2.2.1.8 Obnovljivi plin To velja za obnovljivi zemeljski plin, skladiščen v posebnih skladiščnih prostorih (izčrpana plinska in/ali naftna nahajališča, vodonosnik, solne jame, mešane jame ali drugo), in za skladiščen utekočinjeni zemeljski plin. Osnovni plin (cushion gas) se ne upošteva. Zahteva po navedbi kaloričnih vrednosti se tukaj ne uporablja. 2.2.1.9 Plin, izpuščen v ozračje Količina plina, izpuščenega v ozračje na črpališču ali v obratu za predelavo plina. Zahteva po navedbi kaloričnih vrednosti se tukaj ne uporablja. 2.2.1.10 Plin, ki je bil sežgan Količina plina, sežganega na črpališču ali v obratu za predelavo plina. Zahteva po navedbi kaloričnih vrednosti se tukaj ne uporablja. 2.2.2 SEKTOR PRETVORBE 2.2.2.1 Proizvajalci po glavni dejavnosti – samo elektrarne 2.2.2.2 Samoproizvajalci, ki proizvajajo samo električno energijo 2.2.2.3 Proizvajalci po glavni dejavnosti – enote TE-TO 2.2.2.4 Enote TE-TO samoproizvajalke 2.2.2.5 Proizvajalci po glavni dejavnosti – samo toplarne 2.2.2.6 Samoproizvajalci, ki proizvajajo samo toploto 2.2.2.7 Plinarne 2.2.2.8 Koksarne 2.2.2.9 Plavži 2.2.2.10 Pretvorba plina v tekočine 2.2.2.11 Proizvodnja vodika 2.2.2.12. Neopredeljeno – pretvorba 2.2.3 ENERGETSKI SEKTOR 2.2.3.1 Rudniki premoga 2.2.3.2 Pridobivanje nafte in plina 2.2.3.3 Rafinerije nafte 2.2.3.4 Koksarne 2.2.3.5 Plavži 2.2.3.6 Plinarne 2.2.3.7 Elektrarne, TE-TO in toplarne 2.2.3.8 Utekočinjanje (LNG) ali uplinjanje (GNG) 2.2.3.9 Pretvorba plina v tekočine 2.2.3.10 Proizvodnja vodika, utekočinjenje in ponovno uplinjanje 2.2.3.11 . Drugje neopredeljeno – energetika 2.2.4 IZGUBE PRI PRENOSU 2.2.5 IZGUBE PRI DISTRIBUCIJI 2.2.6 PROMETNI SEKTOR Končno porabo energije in končno neenergetsko porabo bi bilo treba za naslednje agregate navesti ločeno. 2.2.6.1 Cestni promet 2.2.6.2 Cevovodni transport 2.2.6.3 Notranja plovba 2.2.6.4 Prometni sektor – drugje neopredeljeno 2.2.7 INDUSTRIJSKI SEKTOR Končno porabo energije in končno neenergetsko porabo bi bilo treba za naslednje agregate navesti ločeno. 2.2.7.1 Železo in jeklo 2.2.7.2 Kemikalije in petrokemija 2.2.7.3 Neželezne kovine 2.2.7.4 Nekovinski mineralni izdelki 2.2.7.5 Prevozna oprema 2.2.7.6 Stroji in naprave 2.2.7.7 Rudarstvo 2.2.7.8 Hrana, pijače in tobačni izdelki 2.2.7.9 Vlaknine, papir, papirni izdelki in tiskarstvo 2.2.7.10 Les in izdelki iz lesa 2.2.7.11 Gradbeništvo 2.2.7.12 Tekstilije in usnje 2.2.7.13 Drugje neopredeljeno – industrija 2.2.8 DRUGI SEKTORJI Končno porabo energije in končno neenergetsko porabo bi bilo treba za naslednje agregate navesti ločeno. 2.2.8.1 Komercialne in javne storitve 2.2.8.2 Gospodinjstva 2.2.8.3 Kmetijstvo 2.2.8.4 Gozdarstvo 2.2.8.5 Ribištvo 2.2.8.6 Drugje neopredeljeno – drugo 2.2.9 UVOZ PO DRŽAVI IZVORA IN IZVOZ PO NAMEMBNI DRŽAVI Navesti bi bilo treba količine skupnega zemeljskega plina in delež utekočinjenega zemeljskega plina (LNG), in sicer po državah izvora za uvoz in po namembnih državah za izvoz. 2.2.10 ZMOGLJIVOSTI ZA SKLADIŠČENJE PLINA Navedejo se ločeno kot prostori za skladiščenje plina in terminali za utekočinjeni zemeljski plin (LNG) (ki se delijo na uvozne in izvozne terminale za LNG). 2.2.10.1 Ime Ime lokacije skladiščnega prostora ali terminala za LNG. 2.2.10.2 Vrsta (samo za prostore za skladiščenje plina) Vrsta skladiščnega prostora, na primer izčrpano plinsko polje, vodonosnik, solne jame itd. 2.2.10.3 Obratovalna zmogljivost Za prostore za skladiščenje plina: skupna zmogljivost za skladiščenje plina, od česar se odšteje osnovni plin. Osnovni plin je skupna količina plina, stalno potrebnega za vzdrževanje primernega tlaka v rezervoarjih za podzemno skladiščenje in ustrezno nabavo skozi ciklus odvzemanja zalog. Za terminale za LNG: skupna zmogljivost za skladiščenje plina, izražena kot ekvivalent plina. 2.2.10.4 Največji odvod Najvišja raven odvoda plina iz zadevnega skladiščnega prostora; to ustreza največji kapaciteti odjema. 2.2.10.5 Zmogljivost za ponovno uplinjanje ali utekočinjanje (samo za terminale za LNG) Zmogljivost za ponovno uplinjanje je treba navesti za uvozne terminale, zmogljivost za utekočinjanje pa za izvozne terminale. 2.3 Merske enote Količine zemeljskega plina bi bilo treba navesti po njihovi energijski vrednosti, tj. v TJ, na osnovi bruto kalorične vrednosti. Kadar se zahtevajo fizične količine, je enota 106 m3 pod referenčnimi pogoji (15 °C, 101 325 Pa). Kalorične vrednosti bi bilo treba navesti v kJ/m3 pod referenčnimi pogoji (15 °C, 101 325 Pa). Obratovalno zmogljivost bi bilo treba navesti v 106 m3, pod referenčnimi pogoji (15 °C, 101 325 Pa). Največji odvod ter zmogljivost za ponovno uplinjanje ali utekočinjanje se navedejo v 106 m3/dan pod referenčnimi pogoji (15 °C, 101 325 Pa). 3. ELEKTRIČNA ENERGIJA IN TOPLOTA 3.1 Zadevni energenti To poglavje zajema toploto in električno energijo. 3.2 Seznam agregatov Če ni določeno drugače, bi bilo v zvezi s toploto in električno energijo treba navesti naslednji seznam agregatov. 3.2.1 PROIZVODNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE IN TOPLOTE V tem poglavju veljajo naslednje posebne opredelitve za agregate za električno energijo in toploto, obravnavane v tem poglavju:
—
bruto proizvodnja električne energije: vsota električne energije, proizvedene v vseh zadevnih postajah za proizvodnjo električne energije (vključno s črpalnimi hidroelektrarnami) in merjene na izhodnih sponkah glavnih generatorjev.
—
bruto proizvodnja toplote: skupna količina toplote, proizvedene v obratu, vključno s toploto za pomožne naprave, ki uporabljajo vročo tekočino (ogrevanje prostorov, ogrevanje z utekočinjenim gorivom itd.), z izgubami pri izmenjavi toplote v obratu/mreži, pa tudi s toploto, uporabljeno kot primarno obliko energije v kemijskih procesih.
—
neto proizvodnja električne energije: bruto proizvodnja električne energije, od katere se odštejejo električna energija, ki jo porabijo pomožne naprave za proizvodnjo električne energije, in izgube v glavnih transformatorjih;
—
neto proizvodnja toplote: količina toplote, dobavljene v distribucijsko omrežje, izračunana z merjenjem vstopnih in izstopnih toplotnih tokov.
Agregate iz točk od 3.2.1.1 do 3.2.1.11 je treba navesti ločeno za proizvajalce po glavni dejavnosti in samoproizvajalce. V okviru teh dveh vrst elektrarn je treba bruto in neto proizvodnjo električne energije in toplote navesti ločeno, kjer je to ustrezno, za elektrarne, toplarne in enote TE-TO. Za bruto električno energijo, proizvedeno v enotah TE-TO, katere podkategorijo bi bilo treba navesti v celotnem načinu soproizvodnje toplote in električne energije. Za neto toploto, proizvedeno v enotah TE-TO bi bilo treba navesti ločeno postavko o toploti za lastno porabo. 3.2.1.1 Jedrska energija 3.2.1.2 Hidroenergija (se uporablja le v zvezi z električno energijo) 3.2.1.3 Geotermalna energija 3.2.1.4 Sončna energija 3.2.1.5 Energija plimovanja, valov, morja (se uporablja le v zvezi z električno energijo) 3.2.1.6 Vetrna energija (se uporablja le v zvezi z električno energijo) 3.2.1.7 Vnetljiva goriva Goriva, ki se lahko vžgejo ali gorijo, tj. reagirajo s kisikom tako, da se ustvari občutno zvišanje temperature, ter z zgorevanjem lahko neposredno proizvajajo električno energijo in/ali toploto. 3.2.1.8 Toplotne črpalke (se uporablja le v zvezi s toploto) 3.2.1.9 Električni grelci (se uporablja le v zvezi s toploto) 3.2.1.10 Toplota pri kemijskih procesih Toplota, ki nastaja pri procesih, pri katerih se energija ne dodaja, na primer pri kemijski reakciji. Ni zajeta odpadna toplota, ki nastane pri procesih, v katerih se dodaja energija; to bi bilo treba navesti kot toploto, proizvedeno iz ustreznega goriva. 3.2.1.11 Drugi viri 3.2.2 OSKRBA Navedene količine iz točk 3.2.2.1 in 3.2.2.2 bi morale biti v skladu z vrednostmi, navedenimi za agregate iz točk od 3.2.1.1 do 3.2.1.11. 3.2.2.1 Bruto proizvodnja skupaj 3.2.2.2 Neto proizvodnja skupaj 3.2.2.3 Uvoz Za količine električne energije se šteje, da so uvožene ali izvožene, ko prečkajo politične meje države, in sicer ne glede na to, ali so bile carinjene ali ne. Če je električna energija prepeljana skozi državo, bi bilo treba količino te energije navesti tako pri uvozu kot tudi pri izvozu. 3.2.2.4 Izvoz Glej obrazložitev pod točko 3.2.2.3. „Uvoz“. 3.2.2.5 Mednarodna pomorska skladišča 3.2.2.6 Poraba toplotnih črpalk (se uporablja le v zvezi z električno energijo) 3.2.2.7 Poraba električnih grelcev (se uporablja le v zvezi z električno energijo) 3.2.2.8 Poraba v črpalnih hidroelektrarnah – prave črpalne hidroelektrarne (se uporablja le v zvezi z električno energijo) 3.2.2.9 Poraba v črpalnih hidroelektrarnah – mešane hidroelektrarne (se uporablja le v zvezi z električno energijo) 3.2.2.10 Poraba za proizvodnjo električne energije (se uporablja le v zvezi s toploto) 3.2.2.11. Poraba za proizvodnjo vodika (pretvorba) 3.2.3 IZGUBE PRI PRENOSU 3.2.4 IZGUBE PRI DISTRIBUCIJI 3.2.5 KONČNA PORABA ENERGIJE – PROMETNI SEKTOR Končno porabo energije in končno neenergetsko porabo bi bilo treba za naslednje agregate navesti ločeno. 3.2.5.1 Železniški promet 3.2.5.2 Cevovodni transport 3.2.5.3 Cestni promet 3.2.5.4 Notranja plovba 3.2.5.5 Drugje neopredeljeno – promet 3.2.6 KONČNA PORABA ENERGIJE – DRUGI SEKTORJI 3.2.6.1 Komercialne in javne storitve 3.2.6.2 Gospodinjstva 3.2.6.3 Kmetijstvo 3.2.6.4 Gozdarstvo 3.2.6.5 Ribištvo 3.2.6.6 Drugje neopredeljeno – drugo 3.2.7 ENERGETSKI SEKTOR Ne vključuje lastne porabe črpalnih elektrarn, toplotnih črpalk in električnih grelcev. 3.2.7.1 Rudniki premoga 3.2.7.2 Pridobivanje nafte in plina 3.2.7.3 Briketarne 3.2.7.4 Koksarne 3.2.7.5 Obrati za proizvodnjo briketov iz rjavega premoga/briketov iz šote (BKB/PB) 3.2.7.6 Plinarne 3.2.7.7 Plavži 3.2.7.8 Rafinerije nafte 3.2.7.9 Jedrska industrija 3.2.7.10 Obrati za utekočinjanje premoga 3.2.7.11 Obrati za utekočinjanje (LNG)/ponovno uplinjanje (GNG) 3.2.7.12 Obrati za uplinjanje (bioplin) 3.2.7.13 Pretvorba plina v tekočine 3.2.7.14 Proizvodnja vodika, utekočinjenje in ponovno uplinjanje vodika 3.2.7.16. Obrati za proizvodnjo oglja 3.2.7.17. Drugje neopredeljeno – energetika 3.2.8 INDUSTRIJSKI SEKTOR 3.2.8.1 Železo in jeklo 3.2.8.2 Kemikalije in petrokemija 3.2.8.3 Neželezne kovine 3.2.8.4 Nekovinski mineralni izdelki 3.2.8.5 Prevozna oprema 3.2.8.6 Stroji in naprave 3.2.8.7 Rudarstvo 3.2.8.8 Hrana, pijače in tobačni izdelki 3.2.8.9 Vlaknine, papir, papirni izdelki in tiskarstvo 3.2.8.10 Les in izdelki iz lesa 3.2.8.11 Gradbeništvo 3.2.8.12 Tekstilije in usnje 3.2.8.13 Drugje neopredeljeno – industrija 3.2.9 UVOZ IN IZVOZ Navesti je treba uvoz in izvoz količin električne energije ter toplote po državi izvora in namembni državi. Glej obrazložitev pod točko 3.2.2.3. „Uvoz“. 3.2.10 NETO PROIZVODNJA SAMOPROIZVAJALCEV Za naslednje obrate ali dejavnosti bi bilo treba neto proizvodnjo električne energije in neto proizvodnja toplote samoproizvajalcev prijaviti ločeno za enote samo za proizvodnjo električne energije, samo za proizvodnjo toplote ter za enote TE-TO:
3.2.10.1
Energetika: rudniki premoga
3.2.10.2
Energetika: pridobivanje nafte in plina
3.2.10.3
Energetika: briketarne
3.2.10.4
Energetika: koksarne
3.2.10.5
Energetika: obrati za proizvodnjo briketov iz rjavega premoga/briketov iz šote (BKB/PB)
3.2.10.6
Energetika: plinarne
3.2.10.7
Energetika: plavži
3.2.10.8
Energetika: rafinerije nafte
3.2.10.9
Energetika: obrati za utekočinjanje premoga
3.2.10.10
Energetika: obrati za utekočinjanje (LNG)/ponovno uplinjanje
3.2.10.11
Energetika: obrati za uplinjanje (bioplin)
3.2.10.12
Energetika: pretvorba plina v tekočine
3.2.10.13
Energetika: obrati za proizvodnjo oglja
3.2.10.14
Energetika: proizvodnja vodika, utekočinjenje, uplinjanje
3.2.10.15
Energetika: drugje neopredeljeno – energetika
3.2.10.16
Industrijski sektor: železo in jeklo
3.2.10.17
Industrijski sektor: kemikalije in petrokemija
3.2.10.18
Industrijski sektor: neželezne kovine
3.2.10.19
Industrijski sektor: nekovinski mineralni izdelki
3.2.10.20
Industrijski sektor: prevozna oprema
3.2.10.21
Industrijski sektor: stroji in naprave
3.2.10.22
Industrijski sektor: rudarstvo
3.2.10.23
Industrijski sektor: hrana, pijače in tobačni izdelki
3.2.10.24
Industrijski sektor: vlaknine, papir, papirni izdelki in tiskarstvo
3.2.10.25
Industrijski sektor: les in izdelki iz lesa
3.2.10.26
Industrijski sektor: gradbeništvo
3.2.10.27
Industrijski sektor: tekstilije in usnje
3.2.10.28
Industrijski sektor: drugje neopredeljeno – industrija
3.2.10.29
Prometni sektor: železniški promet
3.2.10.30
Prometni sektor: cevovodni transport
3.2.10.31
Prometni sektor: cestni promet
3.2.10.32
Prometni sektor: drugje neopredeljeno – promet
3.2.10.33
Drugi sektorji: gospodinjstva
3.2.10.34
Drugi sektorji: komercialne in javne storitve
3.2.10.35
Drugi sektorji: kmetijstvo/gozdarstvo
3.2.10.36
Drugi sektorji: ribištvo
3.2.10.37
Drugi sektorji: drugje neopredeljeno – drugo 3.2.11 NETO PROIZVODNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE PO SEKTORJIH Skupno neto proizvodnjo električne energije in del za lastno porabo (brez razdelitve med proizvajalce po glavni dejavnosti in samoproizvajalca) je treba navesti ločeno za gospodinjstva, komercialne in javne storitve, energetski sektor, industrijski sektor in druge sektorje za vsako od naslednjih skupin goriv:
3.2.11.1
Fotonapetostna sončna energija
3.2.11.2
Trdna, tekoča in plinasta biogoriva
3.2.11.3
Drugi obnovljivi viri energije
3.2.11.4
Zemeljski plin
3.2.11.5
Drugo (neobnovljivi viri energije) 3.2.12 BRUTO PROIZVODNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE IN TOPLOTE IZ VNETLJIVIH GORIV Bruto proizvedeno električno energijo, prodano toploto in porabljene količine goriva, vključno z njihovo ustrezno skupno energijo iz goriv, naštetih spodaj, je treba navesti ločeno za proizvajalce po glavni dejavnosti in samoproizvajalce. V okviru teh dveh vrst proizvajalcev je treba to proizvodnjo električne energije in toplote navesti ločeno, kjer je to ustrezno, enote samo za proizvodnjo električne energije, samo za proizvodnjo toplote ter za enote TE-TO. 3.2.12.1 Antracit 3.2.12.2 Premog za koksanje 3.2.12.3 Drugi bituminozni premog 3.2.12.4 Subbituminozni premog 3.2.12.5 Lignit 3.2.12.6 Šota 3.2.12.7 Briketi iz črnega premoga 3.2.12.8 Koks za koksarne 3.2.12.9 Plinski koks 3.2.12.10 Katran iz črnega premoga 3.2.12.11 BKB (briketi iz rjavega premoga) 3.2.12.12 Plin iz plinarn 3.2.12.13 Koksarniški plin 3.2.12.14 Plavžni plin 3.2.12.15 Drugi pridobljeni plini 3.2.12.16 Proizvodi iz šote 3.2.12.17 Naftni skrilavec in katranski pesek 3.2.12.18 Surova nafta 3.2.12.19 NGL 3.2.12.20 Rafinerijski plin 3.2.12.21 UNP 3.2.12.22 Primarni bencin 3.2.12.23 Reaktivno letalsko gorivo 3.2.12.24 Drugi kerozini 3.2.12.25 Plinsko olje/dizelsko gorivo 3.2.12.26 Kurilno olje 3.2.12.27 Bitumen 3.2.12.28 Naftni koks 3.2.12.29 Drugi naftni derivati 3.2.12.30 Zemeljski plin 3.2.12.31 Industrijski odpadki 3.2.12.32 Obnovljivi komunalni odpadki 3.2.12.33 Neobnovljivi komunalni odpadki 3.2.12.34 Trdna biogoriva 3.2.12.35 Bioplini 3.2.12.36 Biodizli 3.2.12.37 Biobencin 3.2.12.38 Druga tekoča biogoriva 3.2.12.39. Vodik 3.2.13 NAJVEČJA NETO ELEKTRIČNA MOČ Navesti bi bilo treba moč, kakršna je na dan 31. decembra zadevnega leta poročanja, in za spodaj navedena goriva. Zajeta je električna moč elektrarn in TE-TO. Največjo neto električno moč je treba navesti za proizvajalce po glavni dejavnosti in samoproizvajalce. Največja neto električna moč je vsota največjih neto moči vseh obratov, obravnavanih posamično v določenem obdobju obratovanja. Za obdobje obratovanja za namene tega zbiranja podatkov se predvideva obdobje neprekinjenega delovanja opreme: v praksi 15 ur ali več na dan. Največja neto moč je največja obratovalna moč, ki se lahko ob nemotenem delovanju obrata kontinuirano oddaja na izhodu elektrarne. 3.2.13.1 Jedrska energija 3.2.13.2 Prave hidroelektrarne 3.2.13.3 Prave črpalne hidroelektrarne 3.2.13.4 Prave črpalne hidroelektrarne 3.2.13.5 Geotermalna energija 3.2.13.6 Sončna fotonapetostna energija 3.2.13.7 Sončna toplotna energija 3.2.13.8 Energija plimovanja, valov, morja 3.2.13.9 Vetrna energija 3.2.13.10 Vnetljiva goriva 3.2.13.10.1 Vrsta proizvodnje: para 3.2.13.10.2 Vrsta proizvodnje: notranje izgorevanje 3.2.13.10.3 Vrsta proizvodnje: plinska turbina 3.2.13.10.4 Vrsta proizvodnje: kombinirani ciklični motorji 3.2.13.10.5 Vrsta proizvodnje: drugo 3.2.13.11 Vodikove gorivne celice 3.2.13.12. Drugi viri 3.2.14 NAJVEČJA NETO ELEKTRIČNA MOČ VNETLJIVIH GORIV Največjo neto električno moč je treba navesti za proizvajalce po glavni dejavnosti in samoproizvajalce ter ločeno za vsako vrsto obrata na eno gorivo ali na različna goriva, navedena spodaj. Sistemi na več goriv zajemajo samo enote, ki lahko stalno delujejo z zgorevanjem več kot ene vrste goriva. Obrate z ločenimi enotami, ki uporabljajo različna goriva, je treba razporediti v ustrezne kategorije obratov na eno gorivo. Za vse obrate na različna goriva je treba dodati podatke o tem, katere vrste goriva so uporabljene kot primarne in katere kot alternativne. 3.2.14.1 Obrati na eno gorivo (za vse kategorije primarnih goriv) 3.2.14.2 Na različna goriva, trdna in tekoča 3.2.14.3 Na različna goriva, trdna goriva in zemeljski plin 3.2.14.4 Na različna goriva, tekoča goriva in zemeljski plin 3.2.14.5 Na različna goriva, trdna in tekoča goriva ter zemeljski plin 3.2.15 NA NOVO NAMEŠČENA IN RAZGRAJENA ELEKTRIČNA ZMOGLJIVOST Na novo nameščena zmogljivost je največja neto električna zmogljivost proizvodnih enot, ki so začele obratovati v referenčnem letu. Razgrajena zmogljivost je največja neto električna zmogljivost, ki v referenčnem letu ne obratuje več. Za vsa goriva, navedena v točkah 3.2.13 in 3.2.14, bi bilo treba za referenčno leto poročati o na novo nameščeni in razgrajeni zmogljivosti. 3.2.16 BATERIJE Zmogljivost shranjevanja ali energijska zmogljivost baterije je skupna količina energije, ki jo baterija lahko shrani. Nazivna moč je največja stopnja praznjenja, ki jo lahko doseže baterija glede na popolnoma napolnjeno stanje. Spodnje informacije bi bilo treba navesti za baterije, priključene na omrežje in uporabljene kot element za shranjevanje/izravnavo. Navesti je treba samo baterije z zmogljivostjo shranjevanja, ki je enaka ali večja od 1 MWh, in samo izmenjave z omrežjem. 3.2.16.1 Zmogljivost shranjevanja baterij 3.2.16.2 Nazivna moč baterij 3.2.16.3 Električna energija, ki se dovede v omrežje iz baterij 3.2.16.4 Električna energija, ki se iz omrežja uporablja za polnjenje baterij Vsakega od zgoraj navedenih elementov bi bilo treba razdeliti na naslednje skupine zmogljivosti shranjevanja po velikosti:
—
od 1 MWh do 10 MWh,
—
več kot 10 MWh do 100 MWh,
—
več kot 100 MWh.
3.3 Merske enote Električno energijo bi bilo treba navesti v GWh (gigawattnih urah), toplota v TJ (terajoulih), zmogljivost pa v MW (megawattih). Za baterije bi bilo treba navesti zmogljivost shranjevanja v MWh in nazivno zmogljivost v MW. Če je treba poročati tudi o drugih gorivih, se uporabljajo enote za navedbo teh goriv iz ustreznih poglavij te priloge. 4. NAFTA IN NAFTNI DERIVATI 4.1 Zadevni energenti Če ni navedeno drugače, to zbiranje podatkov velja za vse energente iz Poglavja 3.4 Priloge A. NAFTA (surova nafta in naftni derivati) 4.2 Seznam agregatov Če ni določeno drugače, bi bilo treba naslednji seznam agregatov navesti za vse energente, naštete v prejšnjem odstavku. 4.2.1 OSKRBA S SUROVO NAFTO, NGL, PETROKEMIČNIMI SUROVINAMI, ADITIVI IN DRUGIMI OGLJIKOVODIKI Naslednje agregate bi bilo treba navesti za surovo nafto, NGL, petrokemične surovine, aditive/kisikove spojine, biogoriva v aditivih/kisikovih spojinah in druge ogljikovodike: 4.2.1.1 Domača proizvodnja Se ne uporablja za petrokemične surovine in biogoriva. 4.2.1.2 Količine, prejete iz drugih virov. Se ne uporablja za surovo nafto, NGL in petrokemične surovine. 4.2.1.2.1 Količine, prejete iz drugih virov: iz premoga 4.2.1.2.2 Količine, prejete iz drugih virov: iz zemeljskega plina 4.2.1.2.3 Količine, prejete iz drugih virov: iz obnovljivih virov 4.2.1.2.4 Količine, prejete iz drugih virov: iz vodika 4.2.1.3 Povratki iz petrokemičnega sektorja Uporablja se samo za petrokemične surovine. 4.2.1.4 Prenos proizvodov Uporablja se samo za petrokemične surovine. 4.2.1.5 Uvoz Zajete so količine surove nafte in proizvodov, ki so uvoženi ali izvoženi v okviru sporazumov o procesih predelave (tj. rafiniranje na podlagi računa). Pri surovi nafti in NGL bi bilo treba navesti izvorno državo; pri petrokemičnih surovinah in končnih proizvodih bi bilo treba navesti državo končnega prejema. Zajeti so vsi utekočinjeni plini (npr. UNP), pridobljeni s ponovnim uplinjanjem uvoženega utekočinjenega zemeljskega plina in naftnih derivatov, neposredno uvoženih ali izvoženih v okviru petrokemične industrije. Opomba: v tej kategoriji se ne bi smelo navesti trgovanja z biogorivi, ki niso bila mešana s transportnimi gorivi (tj. biogoriva v čisti obliki). Ponoven izvoz nafte, uvožene za predelavo znotraj območij pod carinskim nadzorom, je treba navesti pri izvozu proizvoda iz države, kjer je bila nafta predelana, v namembno državo. 4.2.1.6 Izvoz Opomba za uvoz (4.2.1.5) se uporablja tudi za izvoz. 4.2.1.7 Neposredna uporaba 4.2.1.8 Spremembe zalog 4.2.1.9 Zabeležena poraba v rafineriji Količine, izmerjene kot vnos v rafinerijah. 4.2.1.10 Izgube v rafinerijah Razlika med porabo rafinerije (zabeleženo) in bruto proizvodnjo rafinerije. Do izgub lahko pride zaradi izhlapevanja med destilacijo. Navedene izgube so prikazane s pozitivnim številom. Možna so povišanja volumna, ne pa tudi mase. 4.2.1.11 Začetno stanje skupnih zalog na nacionalnem ozemlju 4.2.1.12 Končno stanje skupnih zalog na nacionalnem ozemlju 4.2.1.13 Neto kalorična vrednost 4.2.1.13.1 Proizvodnja (se ne uporablja za petrokemične surovine in biogoriva v aditivih/kisikovih spojinah) 4.2.1.13.2 Uvoz (se ne uporablja za biogoriva v aditivih/kisikovih spojinah) 4.2.1.13.3 Izvoz (se ne uporablja za biogoriva v aditivih/kisikovih spojinah) 4.2.1.13.4 Skupno povprečje 4.2.2 OSKRBA Z NAFTNIMI DERIVATI Naslednji agregati se uporabljajo za končne proizvode (rafinerijski plin, etan, UNP, primarni bencin, motorni bencin – vključno z biobencinom, letalski bencin, bencinsko reaktivno gorivo, kerozinsko reaktivno gorivo – vključno z biogorivom, drugi kerozin, plinsko olje/dizelsko gorivo, kurilno olje z nizko in visoko vsebnostjo žvepla, beli špirit in SBP, maziva, bitumen, parafinski voski, petrolkoks in drugi proizvodi). Neposredno uporabljena surova nafta in NGL se upoštevata pri dostavi končnih proizvodov in reklasifikaciji proizvodov: 4.2.2.1 Prejeti primarni proizvodi 4.2.2.2 Bruto proizvodnja rafinerije 4.2.2.3 Reciklirani proizvodi 4.2.2.4 Rafinerijsko gorivo (naftne rafinerije) V tej kategoriji je treba navesti tudi goriva, uporabljena v rafinerijah za proizvodnjo električne energije in toplote, namenjenih za prodajo. 4.2.2.4.1 Uporabljena v obratih, kjer se proizvaja samo električna energija 4.2.2.4.2 Uporabljena samo v enotah TE-TO 4.2.2.4.3 Uporabljena v obratih, kjer se proizvaja samo toplota 4.2.2.5 Uvoz Opomba za uvoz v oddelku 4.2.1.5 se uporablja tudi tukaj. 4.2.2.6 Izvoz Opomba za uvoz v oddelku 4.2.1.5 se uporablja tudi tukaj. 4.2.2.7 Mednarodna pomorska skladišča 4.2.2.8 Reklasifikacija proizvodov 4.2.2.9 Prenos proizvodov 4.2.2.10 Spremembe zalog 4.2.2.11 Začetna raven zalog 4.2.2.12 Končna raven zalog 4.2.2.13 Spremembe zalog pri proizvajalcih po glavni dejavnosti Spremembe zalog v javnih podjetjih, ki niso zajete v ravni in spremembah zalog, navedenih drugje. Povečanje zalog se prikaže z negativnim predznakom, zmanjšanje zalog pa s pozitivnim predznakom. 4.2.2.14 Povprečna neto kalorična vrednost 4.2.3 DOBAVA ZA PETROKEMIČNI SEKTOR Zabeležena dobava končnih naftnih derivatov iz primarnih virov (npr. iz rafinerij, obratov za mešanje itd.) na notranji trg. 4.2.3.1 Bruto dobava za petrokemični sektor 4.2.3.2 Energetska raba v petrokemičnem sektorju Količine nafte, porabljene kot gorivo za petrokemične procese, kot je parni kreking. 4.2.3.3 Neenergetska raba v petrokemičnem sektorju Količine nafte, porabljene v petrokemičnem sektorju za proizvodnjo etilena, propilena, butilena, sinteznega plina, aromatov, butadiena in drugih surovin na osnovi ogljikovodikov v procesih, kot sta parni kreking in parni reforming, in količine, porabljene v obratih za proizvodnjo aromatov. Niso zajete količine nafte, porabljene kot gorivo. 4.2.3.4 Povratki iz petrokemičnega sektorja v rafinerije 4.2.4 SEKTOR TRANSFORMACIJE Navesti je treba količine energetske in neenergetske rabe. 4.2.4.1 Proizvajalci po glavni dejavnosti – samo elektrarne 4.2.4.2 Samoproizvajalci, ki proizvajajo samo električno energijo 4.2.4.3 Proizvajalci po glavni dejavnosti – enote TE-TO 4.2.4.4 Enote TE-TO samoproizvajalke 4.2.4.5 Proizvajalci po glavni dejavnosti – samo toplota 4.2.4.6 Samoproizvajalci, ki proizvajajo samo toploto 4.2.4.7 Plinarne/obrati za uplinjanje 4.2.4.8 Mešani zemeljski plin 4.2.4.9 Koksarne 4.2.4.10 Plavži 4.2.4.11 Petrokemična industrija 4.2.4.12 Briketarne 4.2.4.13 Proizvodnja vodika 4.2.4.14. Drugje neopredeljeno – pretvorba 4.2.5 ENERGETSKI SEKTOR Navedejo se količine energetske in neenergetske rabe. 4.2.5.1 Rudniki premoga 4.2.5.2 Pridobivanje nafte in plina 4.2.5.3 Koksarne 4.2.5.4 Plavži 4.2.5.5 Plinarne 4.2.5.6 Lastna poraba elektrarn, TE-TO in toplarn 4.2.5.7 Proizvodnja vodika, utekočinjenje in uplinjanje 4.2.5.8. Drugje neopredeljeno – energetika 4.2.6 IZGUBE PRI PRENOSU IN DISTRIBUCIJI Navesti je treba količine energetske in neenergetske rabe. 4.2.7 KONČNA PORABA ENERGIJE – INDUSTRIJSKI SEKTOR Navesti je treba količine energetske in neenergetske rabe. 4.2.7.1 Železo in jeklo 4.2.7.2 Kemikalije in petrokemija 4.2.7.3 Neželezne kovine 4.2.7.4 Nekovinski mineralni izdelki 4.2.7.5 Prevozna oprema 4.2.7.6 Stroji in naprave 4.2.7.7 Rudarstvo 4.2.7.8 Hrana, pijače in tobačni izdelki 4.2.7.9 Vlaknine, papir, papirni izdelki in tiskarstvo 4.2.7.10 Les in izdelki iz lesa 4.2.7.11 Gradbeništvo 4.2.7.12 Tekstilije in usnje 4.2.7.13 Drugje neopredeljeno – industrija 4.2.8 KONČNA PORABA ENERGIJE – PROMETNI SEKTOR Navesti je treba količine energetske in neenergetske rabe. 4.2.8.1 Mednarodno letalstvo 4.2.8.2 Notranji letalski promet 4.2.8.3 Cestni promet 4.2.8.4 Železniški promet 4.2.8.5 Notranja plovba 4.2.8.6 Cevovodni transport 4.2.8.7 Drugje neopredeljeno – promet 4.2.9 KONČNA PORABA ENERGIJE – DRUGI SEKTORJI Navesti je treba količine energetske in neenergetske rabe. 4.2.9.1 Komercialne in javne storitve 4.2.9.2 Gospodinjstva 4.2.9.3 Kmetijstvo 4.2.9.4 Gozdarstvo 4.2.9.5 Ribištvo 4.2.9.6 Drugje neopredeljeno – drugo 4.2.10 UVOZ PO DRŽAVI IZVORA IN IZVOZ PO NAMEMBNI DRŽAVI Uvoz bi bilo treba navesti po državi izvora in izvoz po namembni državi. Opomba za uvoz v oddelku 4.2.1.5 se uporablja tudi tukaj. 4.2.11 ZMOGLJIVOST RAFINERIJE Navede se skupna nacionalna zmogljivost za rafiniranje in razčlenitev letnih zmogljivosti posameznih rafinerij, izražena v tisoč tonah na leto. Sporočiti bi bilo treba naslednje točke: 4.2.11.1 Ime/lokacija 4.2.11.2 Atmosferska destilacija 4.2.11.3 Vakuumska destilacija 4.2.11.4 Kreking (termični) 4.2.11.4.1 Od tega zmanjšanje viskoznosti 4.2.11.4.2 Od tega koksanje 4.2.11.5 Kreking (katalitični) 4.2.11.5.1 Od tega katalitični kreking tekočin (FCC) 4.2.11.5.2 Od tega hidrokreking 4.2.11.6 Preoblikovanje 4.2.11.7 Razžvepljevanje 4.2.11.8 Alkilacija, polimerizacija, izomerizacija 4.2.11.9 Etrenje 4.3 Merske enote Navedene količine morajo biti izražene v kt (kilotonah). Kalorične vrednosti morajo biti izražene v MJ/tono (megajouli na tono). 4.4 Izjeme Ciper je izvzet iz obveznosti poročanja o agregatih, opredeljenih v oddelku 4.2.9 (Končna poraba energije – drugi sektorji); sporočiti bi bilo treba samo skupne vrednosti. Ciper je izvzet tudi iz obveznosti poročanja o neenergetski uporabi iz oddelkov 4.2.4 (Sektor pretvorbe), 4.2.5 (Energetski sektor), 4.2.7 (Industrija), 4.2.7.2 (Industrijski sektor – od tega: kemikalije in petrokemija), 4.2.8 (Promet) in 4.2.9 (Drugi sektorji). 5. OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE IN ENERGIJA, PRIDOBLJENA IZ ODPADKOV 5.1 Zadevni energenti Če ni navedeno drugače, to zbiranje podatkov velja za vse energente iz Poglavja 3.5 Priloge A OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE IN ODPADKI. Sporočiti bi bilo treba samo količine goriv, porabljene v energetske namene (npr. proizvodnja električne in toplotne energije, zgorevanje z energijsko predelavo, ki se uporablja v premičnih motorjih v prometu in v stacionarnih motorjih). Količine energentov iz obnovljivih virov, ki se uporabljajo za nadomestitev fosilnih goriv za neenergetske namene, bi bilo treba navesti v oddelku 5.2.9 vendar se jih ne bi smelo vključiti v ostale oddelke tega poglavja. Iz poročanja v oddelku 5.2.9 bi bilo treba izključiti proizvode iz obnovljivih virov, ki niso bili razviti za nadomestitev fosilnih goriv, kot so trdna biogoriva, ki se uporabljajo za pohištvo, gradbeništvo in proizvodnjo papirja/kartona, alkoholi, ki se uporabljajo v živilski industriji, in bombaž/naravna vlakna, ki se uporabljajo v tekstilni industriji. Iz poročanja v Poglavju 5 bi bilo treba izključiti pasivno toplotno energijo (npr. pasivno ogrevanje stavb s sončno toplotno energijo). 5.2 Seznam agregatov Če ni določeno drugače, bi bilo treba naslednji seznam agregatov navesti za vse energente, naštete v prejšnjem odstavku. Toplota okolja (toplotne črpalke) se navede samo za naslednje sektorje: sektor pretvorbe (le za agregate v zvezi s prodano toploto), energetski sektor (le skupna količina, brez podkategorij), industrijski sektor (le skupna količina, brez podkategorij), komercialne in javne storitve, gospodinjstva in drugje neopredeljeno – drugo. Za toploto okolja (toplotne črpalke) bi bilo treba podkategorije„aerotermalno“, „geotermalno“ in „hidrotermalno“ navesti v okviru domače proizvodnje. Za vsako od teh treh kategorij bi bilo treba navesti podkategorijo, od katere je treba navesti podkategorijo toplotnih črpalk s SPF nad pragom. Mejna vrednost SPF (faktor sezonske učinkovitosti) bi morala biti v skladu z Direktivo 2009/28/ES in Direktivo (EU) 2018/2001 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov. 5.2.1 BRUTO PROIZVODNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE IN TOPLOTE Uporabljata se opredelitvi iz Poglavja 3.2.1. Agregate iz točk od 5.2.1.1 do 5.2.1.18 je treba navesti ločeno za proizvajalce po glavni dejavnosti in samoproizvajalce. V okviru teh dveh vrst obratov je treba bruto proizvodnjo električne energije in toplote navesti ločeno, kjer je to ustrezno, za enote samo za proizvodnjo električne energije, samo za proizvodnjo toplote ter za enote TE-TO. 5.2.1.1 Prave hidroelektrarne (se uporablja le v zvezi z električno energijo) 5.2.1.2 Mešane hidroelektrarne (se uporablja le v zvezi z električno energijo) 5.2.1.2.1. Od tega črpanje (se uporablja le v zvezi z električno energijo) 5.2.1.3 Prave črpalne hidroelektrarne (se uporablja le v zvezi z električno energijo) 5.2.1.4 Geotermalna energija 5.2.1.5 Fotonapetostna energija (se uporablja le v zvezi z električno energijo) Za sončno fotonapetostno energijo bi bilo treba navesti naslednje podkategorije velikosti: 5.2.1.5.1 Manj kot 30 kW 5.2.1.5.2 Od 30 do 1 000 kW 5.2.1.5.3 Več kot 1 000 kW Za točke 5.2.1.5.1 do 5.2.1.5.3 bi bilo treba navesti podkategoriji „strehe“ in „zunaj omrežja“. Kategorija „zunaj omrežja“ je obvezna le, če predstavlja 1 % ali več fotonapetostne zmogljivosti v ustrezni kategoriji velikosti. 5.2.1.6 Sončna toplotna energija 5.2.1.7 Energija plimovanja, valov, morja (se uporablja le v zvezi z električno energijo) 5.2.1.8 Vetrna energija (se uporablja le v zvezi z električno energijo) 5.2.1.9 Vetrna energija, pridobljena na kopnem 5.2.1.10 Vetrne elektrarne na morju 5.2.1.11 Obnovljivi komunalni odpadki 5.2.1.12 Neobnovljivi komunalni odpadki 5.2.1.13 Trdna biogoriva 5.2.1.14 Bioplini 5.2.1.15 Biodizli 5.2.1.16 Biobencin 5.2.1.17 Druga tekoča biogoriva 5.2.1.18 Toplotne črpalke (se uporablja le v zvezi s toploto) 5.2.2 OSKRBA 5.2.2.1 Proizvodnja 5.2.2.2 Uvoz 5.2.2.3 Izvoz 5.2.2.4 Mednarodna pomorska skladišča 5.2.2.5 Spremembe zalog 5.2.3 SEKTOR PRETVORBE 5.2.3.1 Proizvajalci po glavni dejavnosti – samo elektrarne 5.2.3.2 Proizvajalci po glavni dejavnosti – termoelektrarne-toplarne (TE-TO) 5.2.3.3 Proizvajalci po glavni dejavnosti – samo toplarne 5.2.3.4 Samoproizvajalci, ki proizvajajo samo električno energijo 5.2.3.5 Enote TE-TO samoproizvajalke 5.2.3.6 Samoproizvajalci, ki proizvajajo samo toploto 5.2.3.7 Briketarne 5.2.3.8 Obrati za proizvodnjo briketov iz rjavega premoga/briketov iz šote (BKB/PB) 5.2.3.9 Plavži 5.2.3.10 Mešanica v plinskem omrežju (npr. obrati za mešanje z zemeljskim plinom) 5.2.3.11 Mešano s tekočimi fosilnimi gorivi (npr. motorni bencin/dizel/kerozin) 5.2.3.12 Obrati za proizvodnjo oglja 5.2.4.13. Proizvodnja vodika 5.2.3.14. Drugje neopredeljeno – pretvorba 5.2.4 ENERGETSKI SEKTOR 5.2.4.1 Obrati za uplinjanje (bioplin) 5.2.4.2 Elektrarne, TE-TO in toplarne 5.2.4.3 Rudniki premoga 5.2.4.4 Briketarne 5.2.4.5 Koksarne 5.2.4.6 Rafinerije nafte 5.2.4.7 Obrati za proizvodnjo briketov iz rjavega premoga/briketov iz šote (BKB/PB) 5.2.4.8 Plinarne 5.2.4.9 Plavži 5.2.4.10 Obrati za proizvodnjo oglja 5.2.4.11 Proizvodnja vodika, utekočinjenje in ponovno uplinjanje 5.2.4.12. Drugje neopredeljeno – energetika 5.2.5 IZGUBE PRI PRENOSU IN DISTRIBUCIJI 5.2.6 KONČNA PORABA ENERGIJE – INDUSTRIJSKI SEKTOR 5.2.6.1 Železo in jeklo 5.2.6.2 Kemikalije in petrokemija 5.2.6.3 Neželezne kovine 5.2.6.4 Nekovinski mineralni izdelki 5.2.6.5 Prevozna oprema 5.2.6.6 Stroji in naprave 5.2.6.7 Rudarstvo 5.2.6.8 Hrana, pijače in tobačni izdelki 5.2.6.9 Vlaknine, papir, papirni izdelki in tiskarstvo 5.2.6.10 Les in izdelki iz lesa 5.2.6.11 Gradbeništvo 5.2.6.12 Tekstilije in usnje 5.2.6.13 Drugje neopredeljeno – industrija 5.2.7 KONČNA PORABA ENERGIJE – PROMETNI SEKTOR 5.2.7.1 Železniški promet 5.2.7.2 Cestni promet 5.2.7.3 Notranja plovba 5.2.7.4 Notranji letalski promet 5.2.7.5 Mednarodno letalstvo 5.2.7.6 Drugje neopredeljeno – promet 5.2.8 KONČNA PORABA ENERGIJE – DRUGI SEKTORJI 5.2.8.1 Komercialne in javne storitve 5.2.8.2 Gospodinjstva 5.2.8.3 Kmetijstvo 5.2.8.4 Gozdarstvo 5.2.8.5 Ribištvo 5.2.8.6 Drugje neopredeljeno – drugo 5.2.9 KONČNA PORABA – NEENERGETSKA RABA Za naslednje postavke:
5.2.9.1
Prometni sektor
5.2.9.2
Industrijski sektor
5.2.9.3
Drugi sektorji Končno porabo – neenergetsko rabo bi bilo treba navesti za naslednje skupine goriv:
5.2.9.4
Trdna biogoriva
5.2.9.5
Tekoča biogoriva
5.2.9.6
Bioplini Prvo referenčno leto za prijavo elementov iz oddelka 5.2.9 je 2024. Do referenčnega leta 2027 se namesto ločenih postavk 5.2.9.1 do 5.2.9.3 navede samo zbirna skupna končna poraba – neenergetska raba. Količin, sporočenih v točki 5.2.9, se ne bi smelo vključiti v točkah 5.2.2 do 5.2.8. 5.2.10 NAJVEČJA NETO ELEKTRIČNA MOČ Moč bi bilo treba navesti, kakršna je na dan 31. decembra zadevnega leta poročanja. Zajeta je električna moč elektrarn in TE-TO. Največja neto električna moč je vsota največjih neto moči vseh obratov, obravnavanih posamično v določenem obdobju obratovanja. Za obdobje obratovanja za namene tega zbiranja podatkov se predvideva obdobje neprekinjenega delovanja opreme: v praksi 15 ur ali več na dan. Največja neto moč je največja obratovalna moč, ki se lahko ob nemotenem delovanju obrata kontinuirano oddaja na izhodu elektrarne. 5.2.10.1 Prave hidroelektrarne 5.2.10.2 Prave črpalne hidroelektrarne 5.2.10.3 Prave črpalne hidroelektrarne 5.2.10.4 Geotermalna energija 5.2.10.5 Sončna fotonapetostna energija Za sončno fotonapetostno energijo bi bilo treba navesti naslednje podkategorije velikosti:
5.2.10.5.1
Manj kot 30 kW
5.2.10.5.2
Med 30 in 1 000 kW.
5.2.10.5.3
Več kot 1 000 kW Za točke 5.2.10.5.1 do 5.2.10.5.3 bi bilo treba navesti podkategoriji „streha“ in „zunaj omrežja“. Kategorija „zunaj omrežja“ je obvezna le, če predstavlja 1 % ali več zmogljivosti v ustrezni kategoriji velikosti. 5.2.10.6 Sončna toplotna energija 5.2.10.7 Energija plimovanja, valov, morja 5.2.10.8 Vetrna energija, pridobljena na kopnem 5.2.10.9 Vetrne elektrarne na morju 5.2.10.10 Industrijski odpadki 5.2.10.11 Komunalni odpadki 5.2.10.12 Trdna biogoriva 5.2.10.13 Bioplini 5.2.10.14 Biodizli 5.2.10.15 Biobencin 5.2.10.16 Druga tekoča biogoriva 5.2.11 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI 5.2.11.1 Površina sončnih kolektorjev Navesti je treba celotno površino nameščenih sončnih kolektorjev. Površina sončnh kolektorjev se nanaša le na sončne kolektorje, ki se uporabljajo za proizvodnjo sončne toplotne energije; površina sončnih kolektorjev, uporabljenih za proizvodnjo električne energije, se ne navede v tej kategoriji (solarna fotonapetostna in koncentrirana sončna energija). Vključiti bi bilo treba površino vseh sončnih kolektorjev: glazirani in neglazirani zbiralniki, ploščati zbiralniki in zbiralniki z vakuumskimi cevmi, pri katerih je nosilec energije tekočina ali zrak. 5.2.11.2 Proizvodna zmogljivost za biobencin 5.2.11.3 Proizvodna zmogljivost za biodizle 5.2.11.4 Proizvodna zmogljivost za biokerozin za reaktivne motorje 5.2.11.5 Proizvodna zmogljivost za druga tekoča biogoriva 5.2.11.6 Povprečna neto kalorična vrednost za biobencin 5.2.11.7 Povprečna neto kalorična vrednost za bioetanol 5.2.11.8 Povprečna neto kalorična vrednost za biodizle 5.2.11.9 Povprečna neto kalorična vrednost za biokerozin za reaktivne motorje 5.2.11.10 Povprečna neto kalorična vrednost za druga tekoča biogoriva 5.2.11.11 Povprečna neto kalorična vrednost za oglje 5.2.11.12 Toplotna zmogljivost toplotnih črpalk: aerotermalna 5.2.11.12.1 Toplotna zmogljivost toplotnih črpalk: aerotermalna zrak–zrak 5.2.11.12.2 Toplotna zmogljivost toplotnih črpalk: aerotermalna voda–zrak 5.2.11.12.3 Toplotna zmogljivost toplotnih črpalk: aerotermalna zrak–zrak (povratno) 5.2.11.12.4 Toplotna zmogljivost toplotnih črpalk: aerotermalna zrak–voda (povratno) 5.2.11.12.5. Toplotna zmogljivost toplotnih črpalk: aerotermalni izpuh zrak–zrak 5.2.11.12.6 Toplotna zmogljivost toplotnih črpalk: aerotermalni izpuh zrak–voda 5.2.11.13 Toplotna zmogljivost toplotnih črpalk: geotermalna energija 5.2.11.13.1 Toplotna zmogljivost toplotnih črpalk: geotermalna energija zemlja–zrak 5.2.11.13.2 Toplotna zmogljivost toplotnih črpalk: geotermalna energija zemlja–voda 5.2.11.14 Toplotna zmogljivost toplotnih črpalk: hidrotermalna toplota 5.2.11.14.1 Toplotna zmogljivost toplotnih črpalk: hidrotermalna toplota voda–zrak 5.2.11.14.2 Toplotna zmogljivost toplotnih črpalk: hidrotermalna toplota voda–voda Za vse postavke 5.2.11.12 do 5.2.11.14.2 bi bilo treba navesti podkategorijo za toplotne črpalke s SPF nad pragom. Mejna vrednost SPF (faktor sezonske učinkovitosti) bi morala biti v skladu z direktivama 2009/28/ES in (EU) 2018/2001 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov. 5.2.12 PROIZVODNJA TRDNIH BIOGORIV IN BIOPLINOV Skupno proizvodnjo trdnih biogoriv (razen oglja) bi bilo treba porazdeliti med naslednja goriva: 5.2.12.1 Lesno gorivo, lesni odpadki in stranski proizvodi 5.2.12.1.1 Leseni peleti kot del lesnega goriva, lesnih odpadkov in stranskih proizvodov 5.2.12.2 Črni lug 5.2.12.3 Odpadki sladkornega trsa 5.2.12.4 Živalski odpadki 5.2.12.5 Drugi rastlinski materiali in ostanki 5.2.12.6 Obnovljivi industrijski odpadki Skupno proizvodnjo bioplina bi bilo treba porazdeliti med naslednje metode proizvodnje: 5.2.12.7 Bioplini, proizvedeni z anaerobno fermentacijo: deponijski plin 5.2.12.8 Bioplini, proizvedeni z anaerobno fermentacijo: plin iz čistilnih naprav 5.2.12.9 Bioplini, proizvedeni z anaerobno fermentacijo: drugi bioplini, proizvedeni z anaerobno fermentacijo 5.2.12.10 Bioplini, proizvedeni s termičnimi postopki 5.2.13 UVOZ PO DRŽAVI IZVORA IN IZVOZ PO NAMEMBNI DRŽAVI Uvoz bi bilo treba sporočiti po državi izvora in izvoz po namembni državi. Uporablja se za biobencin, bioetanol, biokerozin za reaktivne motorje, biodizle, druga tekoča biogoriva, lesene pelete. 5.3 Merske enote Električno energijo je treba navesti v GWh (gigawattnih urah), toploto v TJ (terajoulih), električno moč pa v MW (megawattih). Sporočene količine morajo biti navedene v TJ (terajoulih na osnovi neto kalorične vrednosti) razen za oglje, biobencin, bioetanol, biokerozin za reaktivne motorje, biodizle in druga tekoča biogoriva, za katere morajo biti navedene v kt (kilotonah). Kalorične vrednosti morajo biti izražene v MJ/tono (megajouli na tono). Površina sončnih kolektorjev mora biti izražena v 1 000 m2. Proizvodna zmogljivost mora biti izražena v kt (kilotonah) na leto. 6. LETNE JEDRSKE STATISTIKE Navesti je treba naslednje podatke o civilni uporabi jedrske energije: 6.1 Seznam agregatov 6.1.1 ZMOGLJIVOST OBOGATITVE Letna separacijska zmogljivost operativnih obratov za obogatitev (ločevanje uranovih izotopov). 6.1.2 PROIZVODNA ZMOGLJIVOST SVEŽIH GORIVNIH ELEMENTOV Letna proizvodna zmogljivost obratov za proizvodnjo goriva. Obrati za proizvodnjo mešanega oksidnega goriva (MOX) niso vključeni. 6.1.3 PROIZVODNA ZMOGLJIVOST OBRATOV ZA PROIZVODNJO MEŠANEGA OKSIDNEGA GORIVA Letna proizvodna zmogljivost obratov za proizvodnjo mešanega oksidnega goriva. Mešano oksidno gorivo vsebuje mešanico plutonija in urana (mešani oksid). 6.1.4 PROIZVODNJA SVEŽIH GORIVNIH ELEMENTOV Proizvodnja končnih svežih gorivnih elementov v obratih za proizvodnjo jedrskega goriva. Gorivne palice ali drugi nedokončani izdelki niso vključeni. Obrati za proizvodnjo mešanega oksidnega goriva prav tako niso vključeni. 6.1.5 PROIZVODNJA ELEMENTOV MEŠANEGA OKSIDNEGA GORIVA Proizvodnja končnih svežih gorivnih elementov v obratih za proizvodnjo mešanega oksidnega goriva. Gorivne palice ali drugi nedokončani izdelki niso vključeni. 6.1.6 PROIZVODNJA TOPLOTE V JEDRSKIH REAKTORJIH Skupna količina toplote, proizvedene v jedrskih reaktorjih za proizvodnjo električne energije ali za druge koristne uporabe toplote. 6.1.7 LETNA POVPREČNA IZGORELOST DOKONČNO IZRABLJENIH OBSEVANIH GORIVNIH ELEMENTOV Izračunana povprečna izgorelost gorivnih elementov, dokončno izrabljenih v jedrskih reaktorjih med zadevnim referenčnim letom. Brez začasno izrabljenih gorivnih elementov, ki bodo pozneje verjetno ponovno napolnjeni. 6.1.8 PROIZVODNJA URANA IN PLUTONIJA V OBRATIH ZA PREDELAVO Uran in plutonij, proizvedena v obratih za predelavo v referenčnem letu. 6.1.9 ZMOGLJIVOST (URAN IN PLUTONIJ) OBRATOV ZA PREDELAVO Letna zmogljivost za predelavo urana in plutonija. 6.2 Merske enote tSWU (tone enot obogatitve urana) za 6.1.1
tHM (tone težkih kovin) za 6.1.4, 6.1.5, 6.1.8
tHM (tone težkih kovin) na leto za 6.1.2, 6.1.3, 6.1.9
TJ (terajouli) za 6.1.6
GWd/tHM (gigavatni dnevi na tono težkih kovin) za 6.1.7
7. VODIK Naslednje podatke o vodiku je treba prvič navesti za referenčno leto 2024: 7.1 Seznam agregatov 7.1.1 OSKRBA 7.1.1.1 Domača proizvodnja 7.1.1.1.1. Iz zemeljskega plina 7.1.1.1.2. Iz surove nafte in naftnih derivatov 7.1.1.1.3. Iz trdnih goriv 7.1.1.1.4. Iz obnovljivih virov (vključno z obnovljivimi odpadki 7.1.1.1.5. Iz neobnovljivih odpadkov 7.1.1.1.6. Iz elektrolize 7.1.1.1.6.1. Od tega: električna energija iz obnovljivih virov – neposredni prenosni daljnovod 7.1.1.1.6.2. Od tega: električna energija iz jedrske – neposredni prenosni daljnovod 7.1.1.1.6.3. Od tega: električna energija iz fosilnih goriv – neposredni prenosni daljnovod 7.1.1.1.7. Iz električne energije – drugo 7.1.1.1.8. Iz drugih virov (drugo) 7.1.1.2 Uvoz 7.1.1.3 Izvoz 7.1.1.4 Spremembe zalog 7.1.1.5 Mednarodna pomorska skladišča 7.1.1.6 Mednarodno letalstvo 7.1.2 SEKTOR PRETVORBE 7.1.2.1. Proizvajalci po glavni dejavnosti – elektrarne 7.1.2.2. Samoproizvajalec, ki proizvaja električno energijo 7.1.2.3. Proizvajalci po glavni dejavnosti – enote TE-TO 7.1.2.4. Samoproizvajalec TE-TO 7.1.2.5. Proizvajalci po glavni dejavnosti – toplarne 7.1.2.6. Toplota samoproizvajalca 7.1.2.7. Plinske naprave (in druge pretvorbe v pline) 7.1.2.8. Rafinerije nafte 7.1.2.9. Obrati za mešanje z zemeljskim plinom 7.1.2.10. Za mešanje z motornim bencinom/dizelskim gorivom/kerozinom 7.1.2.11. Za mešanje z obnovljivimi viri 7.1.2.12. Vodik, mešan z gorivi iz obnovljivih virov 7.1.2.13. Drugje neopredeljeno (pretvorba) 7.1.3 ENERGETSKI SEKTOR 7.1.3.1. Rudniki premoga 7.1.3.2. Pridobivanje nafte in plina 7.1.3.3. Rafinerije nafte 7.1.3.4. Koksarniški plin (energetika) 7.1.3.5. Plavžni plin (energetika) 7.1.3.6. Plin iz plinarn (energetika) 7.1.3.7. Električna energija, TE-TO in toplota 7.1.3.8. Proizvodnja vodika, utekočinjenje in ponovno uplinjanje 7.1.3.10. Drugje neopredeljeno (energetika) 7.1.4 IZGUBE PRI PRENOSU IN DISTRIBUCIJI 7.1.5 Končna neenergetska poraba – industrijski sektor 7.1.5.1. Železo in jeklo 7.1.5.2. Kemikalije in petrokemija 7.1.5.3. Neželezne kovine 7.1.5.4. Nekovinski mineralni izdelki 7.1.5.5. Prevozna oprema 7.1.5.6. Stroji in naprave 7.1.5.7. Rudarstvo 7.1.5.8. Hrana, pijače in tobačni izdelki 7.1.5.9. Papir, celuloza in tiskanje 7.1.5.10. Les in izdelki iz lesa 7.1.5.11. Gradbeništvo 7.1.5.12. Tekstilije in usnje 7.1.5.13. Drugje neopredeljeno (industrija) 7.1.5.14. Drugi sektorji 7.1.6 KONČNA ENERGETSKA PORABA – INDUSTRIJSKI SEKTOR: 7.1.6.1. Železo in jeklo 7.1.6.2. Kemikalije in petrokemija 7.1.6.3. Neželezne kovine 7.1.6.4. Nekovinski mineralni izdelki 7.1.6.5. Prevozna oprema 7.1.6.6. Stroji in naprave 7.1.6.7. Rudarstvo 7.1.6.8. Hrana, pijače in tobačni izdelki 7.1.6.9. Papir, celuloza in tiskanje 7.1.6.10. Les in izdelki iz lesa 7.1.6.11. Gradbeništvo 7.1.6.12. Tekstilije in usnje 7.1.6.13. Drugje neopredeljeno (industrija) 7.1.7 KONČNA ENERGETSKA PORABA – PROMETNI SEKTOR: 7.1.7.1. Notranji letalski promet 7.1.7.2. Cestni promet 7.1.7.3. Železniški promet 7.1.7.4. Notranja plovba 7.1.7.5. Cevovodni transport 7.1.7.6. Drugje neopredeljeno (promet) 7.1.8 KONČNA ENERGETSKA PORABA – DRUG SEKTOR 7.1.8.1. Komercialne in javne storitve 7.1.8.2. Gospodinjstva 7.1.8.3. Kmetijstvo 7.1.8.4. Gozdarstvo 7.1.8.5. Ribištvo 7.1.8.6. Drugje neopredeljeno (drugo) 7.2 Proizvodna zmogljivost Zmogljivost proizvodnje vodika na dan 31. decembra referenčnega leta je treba navesti enako podrobno kot proizvodnjo (točke 7.1.1.1 do 7.1.1.1.8). 7.3 Merske enote Količine je treba navesti v TJ (NCV) in proizvodno zmogljivost v TJ (NCV) na leto. 8. PODROBNA STATISTIKA KONČNE PORABE ENERGIJE Navesti je treba naslednje razčlenjene podatke o porabi končne energije. 8.1 Seznam agregatov 8.1.1 Industrijski sektor Navesti v skladu z opredelitvami iz oddelka 2.6.1 Priloge A. 8.1.1.1 Rudarstvo 8.1.1.1.1 Pridobivanje rud 8.1.1.1.2 Ostalo rudarstvo in pridobivanje naravnih kamnin 8.1.1.1.3 Storitve za rudarstvo 8.1.1.2 Hrana, pijače in tobačni izdelki 8.1.1.2.1 Proizvodnja živil 8.1.1.2.2 Proizvodnja pijač 8.1.1.2.3 Proizvodnja tobačnih izdelkov 8.1.1.3 Tekstilije in usnje 8.1.1.4 Les in izdelki iz lesa 8.1.1.5 Vlaknine, papir, papirni izdelki in tiskarstvo 8.1.1.5.1 Proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja 8.1.1.5.1.1 Proizvodnja vlaknin 8.1.1.5.1.2 Drugi papir in izdelki iz papirja 8.1.1.5.2 Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa 8.1.1.6 Kemikalije in petrokemija 8.1.1.6.1 Proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov 8.1.1.6.2 Proizvodnja farmacevtskih surovin in preparatov 8.1.1.7 Nekovinski mineralni izdelki 8.1.1.7.1 Proizvodnja stekla in steklenih izdelkov 8.1.1.7.2 Proizvodnja cementa, apna, mavca (vključno s klinkerjem) 8.1.1.7.3 Drugi nekovinski mineralni izdelki 8.1.1.8 Železo in jeklo [proizvodnja kovin A] 8.1.1.9 Industrija neželeznih kovin [proizvodnja kovin B] 8.1.1.9.1 Proizvodnja aluminija 8.1.1.9.2 Industrija drugih neželeznih kovin 8.1.1.10 Stroji in naprave 8.1.1.10.1 Proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav 8.1.1.10.2 Proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov 8.1.1.10.3 Proizvodnja električnih naprav 8.1.1.10.4 Proizvodnja drugih strojev in naprav 8.1.1.11 Prevozna oprema 8.1.1.12 Drugje neopredeljeno – industrija 8.1.1.12.1 Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas 8.1.1.12.2 Proizvodnja pohištva 8.1.1.12.3 Druge raznovrstne predelovalne dejavnosti 8.1.2 PROMETNI SEKTOR Navesti v skladu z opredelitvami iz oddelka 2.6.2 Priloge A. 8.1.2.1 Železniški promet 8.1.2.1.1 Železnice za visoke hitrosti 8.1.2.1.2 Železnice za konvencionalne hitrosti 8.1.2.1.2.1 Potniški prevoz z železnico za konvencionalne hitrosti 8.1.2.1.2.2. Tovorni promet z železnico za konvencionalne hitrosti 8.1.2.1.3 Podzemna železnica in tramvaj 8.1.2.2 Cestni promet 8.1.2.2.1 Težka vozila, ki prevažajo tovor 8.1.2.2.2 Skupinski prevoz 8.1.2.2.3 Avtomobili in kombinirana vozila 8.1.2.2.4 Druga cestna prevozna sredstva 8.1.3 SEKTOR KOMERCIALNIH IN JAVNIH STORITEV Navesti v skladu z opredelitvami iz oddelka 2.6.3.1 Priloge A. 8.1.3.1 Popravila in montaža strojev in naprav 8.1.3.2 Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 8.1.3.3 Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil 8.1.3.3.1 Trgovina na debelo 8.1.3.3.2 Trgovina na drobno 8.1.3.4 Skladiščenje in spremljajoče prometne dejavnosti 8.1.3.5 Poštna in kurirska dejavnost 8.1.3.6 Gostinstvo 8.1.3.6.1 Nastanitev 8.1.3.6.2 Dejavnost strežbe jedi in pijač 8.1.3.7 Informacijske in komunikacijske dejavnosti 8.1.3.8 Finančne in zavarovalniške dejavnosti ter poslovanje z nepremičninami 8.1.3.9 Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 8.1.3.10 Dejavnost javne uprave in obrambe; obvezno socialno zavarovanje 8.1.3.11 Izobraževanje 8.1.3.12 Zdravstvo in socialno varstvo 8.1.3.12.1 Bolnišnična zdravstvena dejavnost 8.1.3.13 Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 8.1.3.13.1 Športne dejavnosti 8.1.3.14 Dejavnosti eksteritorialnih organizacij in teles 8.1.3.15 Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti ter druge storitve 8.1.3.16 Podatkovni centri. Prijaviti je treba samo podatkovne centre, ki jih gostijo poročevalske enote (ne glede na njihovo oznako NACE) s skupno zmogljivostjo 1 MW ali več. Prvo obvezno poročanje za to postavko je referenčno leto 2024. 8.1.4 SEKTOR GOSPODINJSTEV Navesti v skladu z opredelitvami iz oddelka 2.6.3.2 Priloge A. 8.1.4.1 Gospodinjstva: ogrevanje prostorov 8.1.4.2 Gospodinjstva: hlajenje prostorov 8.1.4.3 Gospodinjstva: ogrevanje vode 8.1.4.4 Gospodinjstva: kuhanje 8.1.4.5 Gospodinjstva: naprave za razsvetljavo in električne naprave Nanaša se samo na električno energijo. 8.1.4.6 Gospodinjstva: druge končne uporabe 8.2 Zadevni energenti Če ni navedeno drugače, to zbiranje podatkov velja za vse energente iz Priloge A. Eurostat bo opredelil dejanski seznam energentov, za katere je treba podatke iz točke 7 Priloge B sporočiti v obrazcu za poročanje, kot podsklop tistih, ki so navedeni v točki 3 Priloge A. 8.3 Merske enote Količine trdnih fosilnih goriv morajo biti navedene v kt (kilotonah). Količine surove nafte in naftnih derivatov je treba navesti v kt (kilotonah). Količine zemeljskega plina in industrijskih plinov (plin iz plinarn, koksarniški plin, plavžni plin, drugi pridobljeni plini) je treba navesti po vsebnosti energije, v TJ GCV (terajoulih na osnovi bruto kaloričnih vrednosti); Električna energija mora biti navedena v GWh (gigawattnih urah). Količine toplote morajo biti navedene v TJ (terajoulih na osnovi bruto kaloričnih vrednosti); količine obnovljivih virov energije morajo biti navedene v TJ (terajoulih na osnovi neto kalorične vrednosti) razen za oglje, biobencin, bioetanol, biokerozin za reaktivne motorje, biodizle in druga tekoča biogoriva, za katere morajo biti navedene v kt (kilotonah). Kalorične vrednosti za trdna fosilna goriva, surovo nafto in naftne derivate ter obnovljive vire energije in odpadke je treba navesti v MJ/t (megajouli na tono). Kalorične vrednosti za zemeljski plin in industrijske pline morajo biti navedene v kJ/m3 pod referenčnimi pogoji (15 °C, 101 325 Pa). Za druge energente, za katere se zahteva poročanje, so ustrezne enote opredeljene v zadevnih poglavjih te priloge. 8.4 Rok za pošiljanje podatkov Podatke bi bilo treba poslati do 31. marca drugega leta, ki sledi letu poročanja. 8.5 Izjeme Ciper je izvzet iz sporočanja razčlenjenih podatkov o končni porabi surove nafte in naftnih derivatov (kot je opredeljeno v oddelku 3.4 Priloge A) za vse agregate, zajete v oddelku 8.1.4 te priloge (gospodinjstva). 9. PREDHODNI LETNI PODATKI 9.1 Zadevni energenti To zbiranje podatkov se uporablja za vse proizvode, opisane v oddelkih 1.1, 2.1, 3.1, 4.1 in 5.1 te priloge. 9.2 Seznam agregatov Navesti je treba naslednji seznam agregatov.
9.2.1
Za trdna fosilna goriva in industrijske pline: 1.2.1.1, 1.2.1.2, 1.2.1.6, 1.2.1.7, 1.2.1.8, 1.2.1.9, kot je opredeljeno v Poglavju 1 te priloge.
9.2.2
Za zemeljski plin: 2.2.1.1, 2.2.1.2, 2.2.1.3, 2.2.1.4, 2.2.1.5, 2.2.1.6, 2.2.9., kot je opredeljeno v Poglavju 2 te priloge.
9.2.3
Za električno energijo in toploto: bruto proizvodnja po proizvodih za vse posamezne proizvode, lastna poraba, skupne izgube pri prenosu in distribuciji (3.2.3 in 3.2.4) in 3.2.2.3., 3.2.2.4, 3.2.2.5, 3.2.2.6, 3.2.2.7, 3.2.2.8, 3.2.2.9, kot je opredeljeno v Poglavju 3 te priloge.
9.2.4
Za surovo nafto in naftne derivate: 4.2.1.1, 4.2.1.2, 4.2.1.3, 4.2.1.4, 4.2.1.5, 4.2.1.6, 4.2.1.7, 4.2.1.8, 4.2.1.9, 4.2.1.10, 4.2.2.1, 4.2.2.2, 4.2.2.3, 4.2.2.4, 4.2.2.5, 4.2.2.6, 4.2.2.7, 4.2.2.8, 4.2.2.9, 4.2.2.10, kot je opredeljeno v Poglavju 4 te priloge.
9.2.5
Za obnovljive vire energije in energijo, pridobljeno iz odpadkov: 5.2.2.1, 5.2.2.2, 5.2.2.3, 5.2.2.4, 5.2.10.1, 5.2.10.2, 5.2.10.3, 5.2.10.8, 5.2.10.9, kot je opredeljeno v Poglavju 5 te priloge. 9.3 Merske enote Količine morajo biti navedene v enotah, opredeljenih v oddelkih 1.3, 2.3, 3.3, 4.3 in 5.3 te priloge. 9.4 Rok za pošiljanje podatkov Podatke bi bilo treba poslati do 31. maja drugega leta, ki sledi letu poročanja. 1. Pregled
1.1 Sklici1.2 Ugotovljene zahteve1.3 Povezani standardi2. Ugotovljene zahteve
3. Povezani standardi
|