POGLAVJE I SPLOŠNE DOLOČBE

(a) vrste, ki spreminjajo svoje naravno območje razširjenosti brez človekovih posegov zaradi spremenjenih ekoloških razmer in podnebnih sprememb;

(b) gensko spremenjene organizme, kot so opredeljeni v točki 2 člena 2 Direktive 2001/18/ES;

(c) patogene, ki povzročajo živalske bolezni; v tej uredbi živalska bolezen pomeni pojav okužb in infestacij pri živalih, ki jih povzroči eden ali več patogenov, ki se prenašajo na živali ali na ljudi;

(d) škodljive organizme rastlin, ki so bili uvrščeni na seznam v skladu s členom 5(2) ali členom 32(3) ali za katere veljajo ukrepi v skladu s členom 30(1) Uredbe (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 );

(e) vrste s seznama iz Priloge IV k Uredbi (ES) št. 708/2007, kadar se uporabljajo v ribogojstvu;

(f) mikroorganizme, proizvedene ali uvožene za uporabo v fitofarmacevtskih sredstvih, ki so že registrirana ali za katera se izvaja ocena v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009, ali

(g) mikroorganizme, proizvedene ali uvožene za uporabo v biocidnih proizvodih, za katere je že bilo izdano dovoljenje ali za katere se izvaja ocena v skladu z Uredbo (EU) št. 528/2012.

1. „tujerodna vrsta“ pomeni vse žive osebke vrst, podvrst ali nižjih taksonov živali, rastlin, gliv ali mikroorganizmov, vnesene na območje, ki ni njihovo naravno območje razširjenosti; zajema vse dele, gamete, semena, jajca ali propagule takih vrst, pa tudi križance, sorte ali pasme, ki bi lahko preživele ter se nato razmnoževale;

2. „invazivna tujerodna vrsta“ pomeni tujerodno vrsto, za katero je bilo ugotovljeno, da njen vnos ali širjenje ogroža ali ima škodljive vplive na biotsko raznovrstnost in povezane ekosistemske storitve;

3. „invazivna tujerodna vrsta, ki zadeva Unijo“ pomeni invazivno tujerodno vrsto, za katero se šteje, da ima take škodljive vplive, da je potrebno usklajeno ukrepanje na ravni Unije v skladu s členom 4(3);

4. „invazivna tujerodna vrsta, ki zadeva državo članico“ pomeni invazivno tujerodno vrsto, ki ni invazivna tujerodna vrsta, ki zadeva Unijo, za katero država članica na podlagi znanstvenih dokazov ugotovi, da ima njena izpustitev in širjenje znatne škodljive vplive, kar zadeva njeno ozemlje ali del njenega ozemlja, tudi če to ni popolnoma potrjeno, ter je zato potrebno ukrepanje na ravni zadevne države članice;

5. „biotska raznovrstnost“ pomeni raznolikost živih organizmov iz vseh virov, vključno s kopenskimi, morskimi in drugimi vodnimi ekosistemi in ekološkimi kompleksi, katerih del so; to zajema raznovrstnost znotraj vrst in med vrstami ter raznovrstnost ekosistemov;

6. „ekosistemske storitve“ pomeni neposredne in posredne prispevke ekosistemov k človekovi dobrobiti;

7. „vnos“ pomeni prenos vrste izven njenega naravnega območja razširjenosti zaradi človekovega posega;

8. „raziskava“ pomeni opisno ali eksperimentalno delo, opravljeno v reguliranih pogojih, da bi pridobili nova znanstvena spoznanja ali razvili nove produkte, tudi začetne faze identifikacije, karakterizacije in izolacije genskih lastnosti invazivnih tujerodnih vrst, razen tistih lastnosti, zaradi katerih je vrsta invazivna, le kolikor je nujno, da se omogoči prenos teh lastnosti v vrste, ki niso invazivne;

9. „zaprti sistem“ pomeni, da je organizem v zaprtih prostorih, iz katerih ne more uiti ali se širiti;

10. „ohranjanje ex-situ“ pomeni ohranjanje sestavin biotske raznovrstnosti zunaj njihovega naravnega habitata;

11. „poti vnosa“ pomeni poti in mehanizme vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst;

12. „zgodnje odkrivanje“ pomeni potrditev navzočnosti osebka ali osebkov invazivne tujerodne vrste v okolju, preden se močno razširi;

13. „odstranitev“ pomeni popolno in trajno odpravo populacije invazivne tujerodne vrste s smrtonosnimi ali nesmrtonosnimi sredstvi;

14. „nadzor nad populacijo“ pomeni kakršne koli smrtonosne ali nesmrtonosne ukrepe, ki se izvedejo na populaciji invazivne tujerodne vrste, hkrati pa imajo čim manjše vplive na vrste, ki jim ukrepi nadzora niso namenjeni, in njihove habitate, z njimi pa bi zagotovili, da število osebkov populacije invazivne tujerodne vrste, ki je ni mogoče odstraniti, ostane čim nižje in so tako čim bolj omejene možnosti za njeno invazivnost ter njeni škodljivi vplivi na biotsko raznovrstnost in povezane ekosistemske storitve, človekovo zdravje ali gospodarstvo;

15. „preprečitev širjenja“ pomeni kakršno koli ukrepanje, namenjeno ustvarjanju ovir, ki čim bolj zmanjšajo možnost, da bi se populacija invazivne tujerodne vrste razpršila in širila prek območja invazije;

16. „močno razširjen“ pomeni invazivno tujerodno vrsto, katere populacija je presegla fazo naturalizacije in se sama vzdržuje ter se je razširila in naseljuje velik del potencialnega območja razširjenosti, na katerem lahko preživi in se razmnožuje;

17. „obvladovanje“ pomeni smrtonosne ali nesmrtonosne ukrepe, ki so namenjeni odstranitvi ali preprečitvi širjenja populacije invazivne tujerodne vrste ali nadzoru nad njo, hkrati pa ima čim manjše vplive na tiste vrste, ki jim ukrepi obvladovanja niso namenjeni, in njihove habitate.

(a) dodaja nove invazivne tujerodne vrste;

(b) s seznama Unije črta vrste, če ne izpolnjujejo več enega ali več meril iz odstavka 3.

(a) glede na razpoložljive znanstvene dokaze je zanje ugotovljeno, da so tujerodne na ozemlju Unije, z izjemo najbolj oddaljenih regij;

(b) glede na razpoložljive znanstvene dokaze je zanje ugotovljeno, da so se v trenutnih razmerah ali v razmerah, ki bodo predvidoma nastale zaradi podnebnih sprememb, zmožne naseliti kot preživetja sposobna populacija ter se širiti v okolju v biogeografski regiji, ki je skupna več kot dvema državama članicama, ali v eni morski podregiji, z izjemo njihovih najbolj oddaljenih regij;

(c) glede na razpoložljive znanstvene dokaze bodo verjetno imele znatne škodljive vplive na biotsko raznovrstnost ali povezane ekosistemske storitve in lahko imajo tudi škodljive vplive na človekovo zdravje ali gospodarstvo;

(d) ocena tveganja, opravljena v skladu s členom 5(1), dokazuje, da je za preprečitev njihovega vnosa, naselitve ali širjenja potrebno usklajeno ukrepanje na ravni Unije;

(e) zaradi uvrstitve na seznam Unije bodo verjetno preprečeni, čim bolj zmanjšani ali ublaženi njihovi škodljivi vplivi.

(a) ime vrste;

(b) oceno tveganja, opravljeno v skladu s členom 5(1);

(c) dokazila, da so izpolnjena merila iz odstavka 3 tega člena.

(a) še niso navzoče v Uniji ali so šele v zgodnji fazi invazije in za katere je najbolj verjetno, da bodo imele znatne škodljive vplive;

(b) so že naseljene v Uniji in imajo najznatnejše škodljive vplive.

(a) opis vrste z njeno taksonomsko opredelitvijo, njeno zgodovino ter njenim naravnim in potencialnim območjem razširjenosti;

(b) opis vzorcev njenega razmnoževanja in širjenja ter dinamike, vključno z oceno, ali obstajajo okoljske razmere, potrebne za razmnoževanje in širjenje;

(c) opis potencialnih poti namernega in nenamernega vnosa in širjenja te vrste, po potrebi tudi proizvodov, s katerimi je ta vrsta na splošno povezana;

(d) temeljita ocena možnosti vnosa, naselitve in širjenja v zadevnih biogeografskih regijah v sedanjih razmerah in razmerah, ki bodo predvidoma nastale zaradi podnebnih sprememb;

(e) opis sedanje razširjenosti te vrste, vključno z navedbo, ali je ta vrsta že navzoča v Uniji ali sosednjih državah, in projekcijo njene verjetne prihodnje razširjenosti;

(f) opis škodljivih vplivov na biotsko raznovrstnost in povezane ekosistemske storitve, tudi na domorodne vrste, zaščitena območja, ogrožene habitate, pa tudi človekovo zdravje in varnost ter gospodarstvo, vključno z oceno morebitnih prihodnjih vplivov glede na razpoložljivo znanstveno vedenje;

(g) ocena morebitnih stroškov zaradi škode;

(h) opis znane uporabe za to vrsto ter družbenih in gospodarskih koristi te uporabe.