|
+PRILOGA I UKREPI |
PRILOGA I UKREPI
PRILOGA I UKREPI Tehnični opis Programa: obseg ukrepov Začetni in po potrebi poznejši ukrepi Programa se izvedejo v skladu z naslednjim tehničnim opisom: Specifični cilj 1 – visokozmogljivostno računalništvo S Programom se izvaja Evropska strategija za visokozmogljivostno računalništvo s podporo celotnemu ekosistemu na ravni Unije, ki prinaša potrebne zmogljivosti v visokozmogljivostnem računalništvu in podatkovne zmogljivosti, s katerimi lahko Evropa konkurira na svetovnem trgu. Namen strategije je uvedba vrhunske infrastrukture visokozmogljivostnega računalništva in podatkovne infrastrukture eksaravenske zmogljivosti med letoma 2022 in 2023 ter post-eksaravenske zmogljivosti med letoma 2026 in 2027, kar bo Uniji omogočilo lastno neodvisno in konkurenčno tehnološko oskrbo z visokozmogljivostnim računalništvom, doseganje odličnosti aplikacij visokozmogljivostnega računalništva ter razširitev dostopnosti in uporabe visokozmogljivostnega računalništva. Začetni in po potrebi poznejši ukrepi v okviru tega cilja vključujejo:
1.
Skupni okvir javnih naročil, ki omogoča sooblikovalski pristop za pridobitev integrirane mreže vrhunskega visokozmogljivostnega računalništva, vključno za pridobitev eksaravenske superračunalniške in podatkovne infrastrukture. Ta mreža bo enostavno dostopna za javne in zasebne uporabnike, zlasti MSP, ne glede na državo članico, v kateri se nahajajo, ter za namene raziskav v skladu z Uredbo (EU) 2018/1488.
2.
Skupni okvir javnih naročil za pridobitev post-eksaravenske infrastrukture superračunalnikov, vključno z integracijo tehnologij kvantnega računalništva.
3.
Koordinacijo in ustrezna finančna sredstva na ravni Unije v podporo razvoju, javnemu naročanju in delovanju take infrastrukture.
4.
Mreženje zmogljivosti visokozmogljivostnega računalništva in podatkovnih zmogljivosti držav članic ter podporo državam članicam, ki želijo posodobiti ali pridobiti nove zmogljivosti v visokozmogljivostnem računalništvu.
5.
Mreženje nacionalnih strokovnih centrov za visokozmogljivostno računalništvo, ki bodo vsaj po eden v vsaki državi članici in povezani z nacionalnimi centri za superračunalništvo, za izvajanje visokozmogljivostnih računalniških storitev za industrijo, zlasti MSP, za akademsko skupnost in javne uprave.
6.
Uvajanje operativne tehnologije, ki je že pripravljena za uporabo, zlasti superračunalništvo kot storitev, razvita na podlagi raziskav in inovacij, za vzpostavitev integriranega ekosistema visokozmogljivostnega računalništva Unije, ki pokriva vse segmente znanstvene in industrijske vrednostne verige (strojno opremo, programsko opremo, aplikacije, storitve, medsebojne povezave in napredne digitalne veščine). Specifični cilj 2 – umetna inteligenca Program gradi in krepi temeljne zmogljivosti umetne inteligence v Evropi, kar vključuje podatkovne vire in zbirke algoritmov, ter zagotovi njihovo dostopnost za vse javne uprave in podjetja, pa tudi krepi in mreži obstoječe in novo vzpostavljene zmogljivosti za preizkušanje umetne inteligence in poskuse z njo v državah članicah. Začetni in po potrebi poznejši ukrepi v okviru tega cilja vključujejo:
1.
Vzpostavitev skupnih evropskih podatkovnih prostorov, v katerih se zbirajo javne informacije po vsej Evropi, tudi informacije, zbrane s ponovno uporabo informacij javnega sektorja, in ki postanejo vir vhodnih podatkov za rešitve na področju umetne inteligence. Ta prostor bi moral biti odprt za javni in zasebni sektor. Za povečanje uporabe so podatki v tem prostoru čim bolj interoperabilni, zlasti na podlagi podatkovnih formatov, ki so odprti, strojno berljivi, standardizirani in dokumentirani, tako pri interakcijah med javnim in zasebnim sektorjem kot znotraj sektorjev in med sektorji (semantična interoperabilnost).
2.
Razvoj skupnih evropskih knjižnic ali vmesnikov do knjižnic algoritmov, ki so enostavno dostopne vsem morebitnim evropskim uporabnikom pod pravičnimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji. Podjetja in javni sektor v njih lahko najdejo in pridobijo rešitev, ki najbolje ustreza njihovim potrebam.
3.
Sovlaganje držav članic v vrhunske referenčne zmogljivosti za preizkušanje in poskuse v realnih okoliščinah, osredotočene na uporabo umetne inteligence na ključnih področjih, kot so zdravje, spremljanje Zemlje ali okolja, promet in mobilnost, varnost, proizvodnja in finance, ter na drugih področjih javnega interesa. Te zmogljivosti so odprte za vse akterje po vsej Evropi in povezane z evropsko mrežo digitalnih inovacijskih stičišč. Te zmogljivosti so opremljene ali povezane z velikimi računalniškimi zmogljivostmi in zmogljivostmi za podatkovno obdelavo ter najnovejšimi tehnologijami umetne inteligence, vključno z razvijajočimi se področji, kot so nevromorfni računalniški sistemi, globoko učenje in robotika. Specifični cilj 3 – Kibernetska varnost in zaupanje Program spodbuja krepitev, razvoj in pridobivanje osnovnih zmogljivosti za zaščito digitalnega gospodarstva, družbe in demokracije v Uniji s krepitvijo industrijskega potenciala in konkurenčnosti Unije na področju kibernetske varnosti ter z izboljšanjem zmogljivosti zasebnega in javnega sektorja za zaščito državljanov in podjetij pred kibernetskimi grožnjami, vključno s podporo pri izvajanju Direktive (EU) 2016/1148. Začetni in po potrebi poznejši ukrepi v okviru tega cilja vključujejo:
1.
Sovlaganje držav članic v kibernetskovarnostno napredno opremo, infrastrukturo ter tehnične izkušnje, ki so ključnega pomena za zaščito kritičnih infrastruktur in enotnega digitalnega trga na splošno. Tako sovlaganje lahko vključuje naložbe v zmogljivosti za razvoj kvantnih tehnologij in podatkovne vire za kibernetsko varnost, situacijsko zavedanje v kibernetskem prostoru, vključno z nacionalnimi kibernetskimi vozlišči in čezmejnimi kibernetskimi vozlišči, ki sestavljajo evropski sistem za opozarjanje na področju kibernetske varnosti, ter druga orodja, ki se dajo na voljo javnemu in zasebnemu sektorju po vsej Evropi.
2.
Obsežnejši razvoj obstoječih tehnoloških zmogljivosti in mreženje strokovnih centrov držav članic ter zagotavljanje, da se te zmogljivosti odzivajo na potrebe javnega sektorja in industrije, vključno z izdelki in storitvami, ki krepijo kibernetsko varnost znotraj digitalnega enotnega trga.
3.
Zagotavljanje široke uvedbe učinkovitih najsodobnejših rešitev za kibernetsko varnost in zaupanje v vseh državah članicah. Taka uvedba vključuje krepitev zanesljivosti in varnosti izdelkov, od njihovega oblikovanja do trženja.
4.
Podpora zapolnjevanju vrzeli v veščinah glede kibernetske varnosti, ob upoštevanju uravnotežene zastopanosti spolov, na primer z usklajevanjem programov za razvoj takih veščin, njihovo prilagajanje specifičnim sektorskim potrebam in olajšanje dostopa do specializiranih, ciljno usmerjenih usposabljanj.
5.
Spodbujanje solidarnosti med državami članicami pri pripravi na pomembne kibernetske incidente in kibernetske incidente velikih razsežnosti ter odzivanju nanje z uvedbo čezmejnih storitev kibernetske varnosti, med drugim s podporo za medsebojno pomoč med javnimi organi in vzpostavitvijo rezerve zaupanja vrednih ponudnikov upravljanih varnostnih storitev na ravni Unije. Specifični cilj 4 – napredne digitalne veščine Program podpira dostop do – in priložnosti za usposabljanje iz – naprednih digitalnih veščin, zlasti na področju visokozmogljivostnega računalništva, analitike velepodatkov, umetne inteligence, tehnologij porazdeljenih evidenc (npr. veriženje podatkovnih blokov) in kibernetske varnosti za trenutno in prihodnjo delovno silo, s tem da med drugim študentom, novim diplomantom, sedanjim delavcem in državljanom vseh starosti, ki potrebujejo izpopolnjevanje, ne glede na njihovo lokacijo, nudi sredstva za pridobitev in razvoj teh veščin. Začetni in po potrebi poznejši ukrepi v okviru tega cilja vključujejo:
1.
Dostop do usposabljanja na delovnem mestu s sodelovanjem pri pripravništvih v strokovnih centrih in podjetjih, ki uvajajo napredne digitalne tehnologije.
2.
Dostop do usposabljanj za napredne digitalne tehnologije, ki jih ponujajo visokošolske institucije, raziskovalne ustanove in strokovni certifikacijski organi v industriji v sodelovanju z organi, udeleženimi v Programu (teme naj bi zajemale umetno inteligenco, kibernetsko varnost, tehnologije porazdeljenih evidenc (npr. veriženje podatkovnih blokov), visokozmogljivostno računalništvo in kvantne tehnologije).
3.
Sodelovanje na kratkotrajnejših specializiranih strokovnih usposabljanjih, ki so predhodno certificirana, na primer s področja kibernetske varnosti. Ukrepi so usmerjeni v napredne digitalne veščine, ki so povezane s posebnimi tehnologijami. Evropska digitalna inovacijska stičišča iz člena 16 olajšujejo možnosti usposabljanja ob navezovanju stikov s ponudniki izobraževanja in usposabljanja. Specifični cilj 5 – uvajanje in optimalna uporaba digitalnih zmogljivosti ter interoperabilnost Projekti v korist uvajanju in optimalni uporabi digitalnih zmogljivosti ali interoperabilnosti so projekti v skupnem interesu. I. Začetni in po potrebi poznejši ukrepi v okviru tega cilja, povezani z digitalno preobrazbo področij javnega interesa, vključujejo:
1.
Modernizacija javnih uprav
1.1
Podpora državam članicam pri izvajanju načel Talinske deklaracije o e-upravi na vseh področjih politik ter po potrebi vzpostavitev potrebnih registrov in njihovo medsebojno povezovanje ob popolnem upoštevanju Uredbe (EU) 2016/679.
1.2
Podpora zasnovi, pilotnemu izvajanju, uvajanju, vzdrževanju, razvoju in spodbujanju koherentnega ekosistema čezmejne infrastrukture digitalnih storitev ter olajševanje neoviranih in od konca do konca povezanih, varnih, interoperabilnih, večjezičnih, čezmejnih ali medsektorskih rešitev ter skupnih okvirov v javnih upravah. Prav tako so vključene metodologije za ocenjevanje vpliva in koristi.
1.3
Podpora ocenjevanju, posodabljanju in spodbujanju obstoječih skupnih specifikacij in standardov ter razvijanju, sprejemanju in spodbujanju novih skupnih specifikacij, odprtih specifikacij in standardov prek platform Unije za standardizacijo in v sodelovanju z ustreznimi evropskimi ali mednarodnimi organizacijami za standardizacijo, kakor je primerno.
1.4
Sodelovanje pri vzpostavitvi evropskega ekosistema infrastruktur, ki uživajo zaupanje, ki po možnosti uporabljajo storitve in aplikacije, ki temeljijo na tehnologijah porazdeljenih evidenc (npr. veriženje podatkovnih blokov), vključno s podporo za interoperabilnost in standardizacijo ter pospeševanjem uvajanja čezmejnih aplikacij Unije.
2.
Zdravje
2.1
Zagotovitev, da imajo državljani nadzor nad lastnimi osebnimi podatki in na način, ki je varen in jim zagotavlja zasebnost, čezmejno dostopajo do svojih osebnih zdravstvenih podatkov in te podatke izmenjujejo, uporabljajo in upravljajo, kjer koli se nahajajo sami ali se nahajajo podatki, v skladu z veljavno zakonodajo o varstvu podatkov. Dokončanje infrastrukture za digitalne storitve e-zdravja in njihova razširitev z novimi digitalnimi storitvami v zvezi s preprečevanjem bolezni, zdravstvom in oskrbo, ter podpora za uvajanje takih storitev, osnovano na široki podpori na podlagi dejavnosti Unije in držav članic, zlasti v okviru mreže e-zdravje v skladu s členom 14 Direktive 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 11 ).
2.2
Omogočanje dostopnosti boljših podatkov za raziskave, preprečevanje bolezni in posamezniku prilagojeno zdravstvo in oskrbo. Zagotovitev, da imajo evropski zdravstveni raziskovalci in klinični zdravniki dostop do potrebnega obsega virov (souporabljenih podatkovnih prostorov, vključno s hrambo podatkov in računalniškimi sistemi, strokovnega znanja in analitičnih zmogljivosti) za dosego prebojev pri glavnih in redkih boleznih. Cilj je ustvariti prebivalstveno kohorto z vsaj deset milijoni državljanov.
2.3
Omogočanje dostopnosti digitalnih orodij za opolnomočenje državljanov in oskrbo, osredotočeno na posameznika, s podporo izmenjavi inovativnih in najboljših praks na področju digitalnega zdravja, graditvi zmogljivosti in tehnični pomoči, zlasti za kibernetsko varnost, umetno inteligenco in visokozmogljivostno računalništvo.
3.
Sodstvo Omogočanje nemotene in varne čezmejne elektronske komunikacije v sodstvu ter med sodnimi in drugimi pristojnimi organi na področju civilnega in kazenskega prava. Izboljšanje dostopa do sodnega varstva ter do pravnih informacij in postopkov za državljane, podjetja, pravnike in člane sodnih organov z zagotavljanjem semantično interoperabilnih medsebojnih povezav do podatkovnih zbirk in registrov ter z olajševanjem spletnega zunajsodnega reševanja sporov. Spodbujanje razvoja in izvajanja inovativnih tehnologij za sodišča in pravno stroko, med drugim na podlagi rešitev umetne inteligence, ki bi lahko poenostavile in pospešile postopke (na primer „pravnotehnološke“ aplikacije).
4.
Promet, mobilnost, energetika in okolje Uvajanje decentraliziranih rešitev in infrastrukture, potrebnih za digitalne aplikacije velikega obsega, kot so povezana avtomatizirana vožnja, brezpilotni zrakoplovi, brezpilotna kopenska vozila, površinska ali podvodna plovila, koncepti pametne mobilnosti, pametna mesta, pametna podeželska območja ali najbolj oddaljene regije, ki podpirajo prometno, energetsko in okoljsko politiko, ter v usklajevanju z ukrepi za digitalizacijo prometnega in energetskega sektorja v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope.
5.
Izobraževanje, kultura in mediji Omogočanje dostopa ustvarjalcem, ustvarjalni industriji in kulturnim sektorjem v Evropi do najsodobnejših digitalnih tehnologij, od umetne inteligence do naprednega računalništva. Uporaba evropske kulturne dediščine, vključno z Europeano, za podporo izobraževanju in raziskavam ter spodbujanje kulturne raznolikosti, socialne kohezije in evropske družbe. Podpora prevzemanju digitalnih tehnologij v izobraževanju ter zasebnih in javno financiranih kulturnih ustanovah.
6.
Drugi ukrepi, ki podpirajo digitalni enotni trg Podporni ukrepi, kot sta pospeševanje digitalne in medijske pismenosti in ozaveščanje mladoletnikov, staršev in učiteljev o tveganjih, s katerimi se lahko mladoletniki srečujejo na spletu, in načinih, kako jih zaščititi, ter ki so namenjeni boju proti spletnemu nadlegovanju in spletnemu širjenju posnetkov spolnih zlorab otrok, in sicer s podpiranjem vseevropske mreže centrov za varnejši internet. Spodbujanje ukrepov za odkrivanje namernega širjenja dezinformacij in boj proti njemu, s čimer se krepi splošna odpornost Unije; podpora opazovalnice Unije za gospodarstva digitalnih platform ter študij in dejavnosti ozaveščanja. Ukrepi iz točk 1 do 6 se lahko delno podprejo v okviru evropskih digitalnih inovacijskih stičišč prek istih zmogljivosti, razvitih v pomoč industriji pri njeni digitalni preobrazbi (glej točko II). II. Začetni in po potrebi poznejši ukrepi v okviru tega cilja, povezani z digitalno preobrazbo industrije, vključujejo: Prispevek k razvoju mreže evropskih digitalnih inovacijskih stičišč, s katerimi se zagotovi dostop do digitalnih zmogljivosti vsem podjetjem, zlasti MSP, v vseh regijah Unije. Tak prispevek vključuje:
1.
Dostop do skupnega evropskega podatkovnega prostora, platform umetne inteligence in evropskih zmogljivosti v visokozmogljivostnem računalništvu za analizo podatkov in računalniško intenzivne aplikacije.
2.
Dostop do zmogljivosti za preizkušanje umetne inteligence v velikem obsegu in do naprednih orodij za kibernetsko varnost.
3.
Dostop do naprednih digitalnih veščin. Ukrepi iz prvega pododstavka bodo usklajeni in se bodo dopolnjevali z inovativnimi ukrepi v digitalnih tehnologijah, podprtimi zlasti v okviru Obzorja Evropa, in naložbami v evropska digitalna inovacijska stičišča, podprtimi v okviru ESRR. Nepovratna sredstva za replikacijo trga se lahko zajemajo tudi iz Programa v skladu s pravili o državni pomoči. Podpora dostopu do financiranja nadaljnjih korakov digitalne preobrazbe bo dosežena s finančnimi instrumenti, ki bodo uporabili Program InvestEU. Specifični cilj 6 – Polprevodniki Ukrepi v okviru specifičnega cilja 6 so navedeni v Prilogi I k Uredbi (EU) 2023/1781. 1. Pregled
1.1 Sklici1.2 Ugotovljene zahteve1.3 Povezani standardi2. Ugotovljene zahteve
3. Povezani standardi
|