|
+Člen 9 1. |
Člen 9 1.Države članice določijo minimalne standarde energetske učinkovitosti za nestanovanjske stavbe, s katerimi zagotovijo, da te stavbe do datumov, določenih v petem pododstavku, ne presežejo določenega najvišjega praga energetske učinkovitosti iz tretjega pododstavka, izraženega z numeričnim indikatorjem porabe primarne ali končne energije v kWh/(m2 na leto). Najvišji pragovi energetske učinkovitosti se določijo na podlagi fonda nestanovanjskih stavb 1. januarja 2020, in sicer na podlagi razpoložljivih informacij in, kadar je to ustrezno, statističnega vzorčenja. Države članice iz osnovne zasnove izključijo nestanovanjske stavbe, ki jih izvzamejo na podlagi odstavka 6. Vsaka država članica določi najvišji prag energetske učinkovitosti, tako da 16 % njenega nacionalnega nestanovanjskega stavbnega fonda presega ta prag (v nadaljnjem besedilu: 16-odstotni prag). Vsaka država članica določi tudi najvišji prag energetske učinkovitosti, tako da 26 % njenega nacionalnega nestanovanjskega stavbnega fonda presega ta prag (v nadaljnjem besedilu: 26-odstotni prag). Države članice lahko določijo najvišje pragove energetske učinkovitosti glede na nacionalni nestanovanjski stavbni fond kot celoto ali glede na vrste in kategorije stavb. Države članice lahko določijo pragove na ravni, ki ustreza določenemu razredu energetske učinkovitosti, če so ti skladni s tretjim pododstavkom. Z minimalnimi standardi energetske učinkovitosti se zagotovi vsaj, da so vse nestanovanjske stavbe pod:
(a)
16-odstotnim pragom od leta 2030 in
(b)
26-odstotnim pragom od leta 2033. Skladnost posameznih nestanovanjskih stavb s pragovi se preveri na podlagi energetskih izkaznic ali po potrebi z drugimi razpoložljivimi sredstvi. Države članice v svojih časovnih načrtih iz člena 3(1), točka (b), določijo posebne časovnice za nestanovanjske stavbe, da bi do let 2040 in 2050 spoštovale nižje najvišje pragove energetske učinkovitosti v skladu s potjo preoblikovanja nacionalnega stavbnega fonda v brezemisijske stavbe. Države članice lahko določijo in objavijo merila za izvzetje posameznih nestanovanjskih stavb iz zahtev tega odstavka, in sicer glede na pričakovano prihodnjo uporabo teh stavb ali v primeru hude stiske ali neugodne ocene stroškov in koristi. Vsa taka merila so jasna, natančna in stroga ter zagotavljajo enako obravnavo nestanovanjskih stavb. Države članice pri določanju teh meril omogočijo predhodno oceno morebitnega deleža zajetih nestanovanjskih stavb in preprečijo, da bi bilo izvzeto nesorazmerno število nestanovanjskih stavb. Države članice o merilih poročajo tudi v okviru svojih nacionalnih načrtov prenove stavb, ki jih predložijo Komisiji na podlagi člena 3. Kadar države članice določijo merila za izvzetja na podlagi osmega pododstavka, dosežejo enakovredno izboljšanje energetske učinkovitosti v drugih delih nestanovanjskega stavbnega fonda. Kadar je pri splošni prenovi, potrebni za doseganje pragov energetske učinkovitosti iz tega odstavka, ocena stroškov in koristi za posamezno nestanovanjsko stavbo neugodna, države članice zahtevajo, da se za zadevno nestanovanjsko stavbo izvedejo vsaj tisti posamezni ukrepi prenove z ugodno oceno stroškov in koristi. Če je nacionalni nestanovanjski stavbni fond ali njegov del zaradi naravne nesreče resno poškodovan, lahko država članica začasno prilagodi najvišji prag energetske učinkovitosti, tako da energetska prenova poškodovanih nestanovanjskih stavb nadomesti energetsko prenovo drugih energetsko najmanj učinkovitih nestanovanjskih stavb, obenem pa zagotovi, da se pri podobnem odstotnem deležu nestanovanjskega stavbnega fonda izvede energetska prenova. V tem primeru država članica v svojem nacionalnem načrtu prenove stavb sporoči prilagoditev in njeno predvideno trajanje. 1. Pregled
1.1 Sklici1.2 Ugotovljene zahteve1.3 Povezani standardi2. Ugotovljene zahteve
3. Povezani standardi
|