Člen 9 Minimalni standardi energetske učinkovitosti za nestanovanjske stavbe in začrtani poteki postopne prenove fonda stanovanjskih stavb

Najvišji pragovi energetske učinkovitosti se določijo na podlagi fonda nestanovanjskih stavb 1. januarja 2020, in sicer na podlagi razpoložljivih informacij in, kadar je to ustrezno, statističnega vzorčenja. Države članice iz osnovne zasnove izključijo nestanovanjske stavbe, ki jih izvzamejo na podlagi odstavka 6.

Vsaka država članica določi najvišji prag energetske učinkovitosti, tako da 16 % njenega nacionalnega nestanovanjskega stavbnega fonda presega ta prag (v nadaljnjem besedilu: 16-odstotni prag). Vsaka država članica določi tudi najvišji prag energetske učinkovitosti, tako da 26 % njenega nacionalnega nestanovanjskega stavbnega fonda presega ta prag (v nadaljnjem besedilu: 26-odstotni prag). Države članice lahko določijo najvišje pragove energetske učinkovitosti glede na nacionalni nestanovanjski stavbni fond kot celoto ali glede na vrste in kategorije stavb.

Države članice lahko določijo pragove na ravni, ki ustreza določenemu razredu energetske učinkovitosti, če so ti skladni s tretjim pododstavkom.

Z minimalnimi standardi energetske učinkovitosti se zagotovi vsaj, da so vse nestanovanjske stavbe pod:

Skladnost posameznih nestanovanjskih stavb s pragovi se preveri na podlagi energetskih izkaznic ali po potrebi z drugimi razpoložljivimi sredstvi.

Države članice v svojih časovnih načrtih iz člena 3(1), točka (b), določijo posebne časovnice za nestanovanjske stavbe, da bi do let 2040 in 2050 spoštovale nižje najvišje pragove energetske učinkovitosti v skladu s potjo preoblikovanja nacionalnega stavbnega fonda v brezemisijske stavbe.

Države članice lahko določijo in objavijo merila za izvzetje posameznih nestanovanjskih stavb iz zahtev tega odstavka, in sicer glede na pričakovano prihodnjo uporabo teh stavb ali v primeru hude stiske ali neugodne ocene stroškov in koristi. Vsa taka merila so jasna, natančna in stroga ter zagotavljajo enako obravnavo nestanovanjskih stavb. Države članice pri določanju teh meril omogočijo predhodno oceno morebitnega deleža zajetih nestanovanjskih stavb in preprečijo, da bi bilo izvzeto nesorazmerno število nestanovanjskih stavb. Države članice o merilih poročajo tudi v okviru svojih nacionalnih načrtov prenove stavb, ki jih predložijo Komisiji na podlagi člena 3.

Kadar države članice določijo merila za izvzetja na podlagi osmega pododstavka, dosežejo enakovredno izboljšanje energetske učinkovitosti v drugih delih nestanovanjskega stavbnega fonda.

Kadar je pri splošni prenovi, potrebni za doseganje pragov energetske učinkovitosti iz tega odstavka, ocena stroškov in koristi za posamezno nestanovanjsko stavbo neugodna, države članice zahtevajo, da se za zadevno nestanovanjsko stavbo izvedejo vsaj tisti posamezni ukrepi prenove z ugodno oceno stroškov in koristi.

Če je nacionalni nestanovanjski stavbni fond ali njegov del zaradi naravne nesreče resno poškodovan, lahko država članica začasno prilagodi najvišji prag energetske učinkovitosti, tako da energetska prenova poškodovanih nestanovanjskih stavb nadomesti energetsko prenovo drugih energetsko najmanj učinkovitih nestanovanjskih stavb, obenem pa zagotovi, da se pri podobnem odstotnem deležu nestanovanjskega stavbnega fonda izvede energetska prenova. V tem primeru država članica v svojem nacionalnem načrtu prenove stavb sporoči prilagoditev in njeno predvideno trajanje.

Države članice zagotovijo, da povprečna poraba primarne energije v kWh/(m2 na leto) celotnega stanovanjskega stavbnega fonda:

Države članice zagotovijo, da se vsaj 55 % zmanjšanja povprečne porabe primarne energije iz tretjega pododstavka doseže s prenovo 43 % energetsko najmanj učinkovitih stanovanjskih stavb. Države članice lahko zmanjšanje povprečne porabe primarne energije, dosežene s prenovo stanovanjskih stavb, ki so jih prizadele naravne nesreče, kot so potresi in poplave, upoštevajo pri deležu, doseženem s prenovo 43 % energetsko najmanj učinkovitih stanovanjskih stavb.

Države članice pri prizadevanjih za prenovo, da bi dosegle potrebno zmanjšanje povprečne porabe primarne energije celotnega stanovanjskega stavbnega fonda, uvedejo ukrepe, kot so minimalni standardi energetske učinkovitosti, tehnična pomoč in ukrepi finančne podpore.

Države članice pri prizadevanjih za prenovo najemnih stanovanjskih stavb ali stavbnih enot ne izvzamejo nesorazmerno.

Države članice v nacionalnih načrtih prenove stavb sporočijo uporabljeno metodologijo in zbrane podatke za oceno vrednosti iz drugega in tretjega pododstavka. Komisija v okviru ocene nacionalnih načrtov prenove stavb spremlja doseganje vrednosti iz drugega in tretjega pododstavka, vključno s številom stavb in stavbnih enot ali tlorisno površino 43 % energetsko najmanj učinkovitih stanovanjskih stavb, ter po potrebi izda priporočila. Ta priporočila lahko vključujejo širšo uporabo minimalnih standardov energetske učinkovitosti.

Nacionalni začrtani potek postopne prenove stanovanjskega stavbnega fonda se nanaša na podatke o nacionalnem fondu stanovanjskih stavb, ki po potrebi temeljijo na statističnem vzorčenju in energetskih izkaznicah.

Če je povprečni delež porabe energije iz fosilnih goriv v stanovanjskih stavbah nižji od 15 %, lahko države članice prilagodijo ravni iz tretjega pododstavka, točki (a) in (b), da zagotovijo, da je povprečna poraba primarne energije v kWh/(m2 na leto) celotnega stanovanjskega stavbnega fonda do leta 2030 in nato vsakih pet let enaka ali nižja od nacionalno določene vrednosti, ki izhaja iz linearnega zmanjšanja povprečne porabe primarne energije od leta 2020 do leta 2050 v skladu s preoblikovanjem stanovanjskega stavbnega fonda v brezemisijski stavbni fond.

Države članice pri določanju pravil o kaznih upoštevajo finančni položaj in dostop lastnikov stanovanj do ustrezne finančne podpore, zlasti za ranljiva gospodinjstva.

Na podlagi te analize Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o učinkovitosti in ustreznosti finančnih instrumentov za izboljšanje energetske učinkovitosti stavb, zlasti energetsko najmanj učinkovitih.