|
+Člen 9 2. |
Člen 9 2.Do 29. maja 2026, vsaka država članica določi nacionalni začrtan potek postopne prenove stanovanjskega stavbnega fonda v skladu z nacionalnim časovnim načrtom in cilji za leta 2030, 2040 in 2050 iz nacionalnega načrta posamezne države članice za prenovo stavb ter s ciljem preoblikovanja nacionalnega stavbnega fonda v brezemisijske stavbe do leta 2050. Nacionalni začrtani potek postopne prenove stanovanjskega stavbnega fonda se izrazi kot zmanjšanje povprečne porabe primarne energije v kWh/(m2 na leto) v celotnem stanovanjskem stavbnem fondu v obdobju od 2020 do 2050, v njem pa se opredeli število stanovanjskih stavb in stanovanjskih enot ali tlorisna površina, ki naj bi se prenovila na leto, vključno s številom ali tlorisno površino 43 % energetsko najmanj učinkovitih stanovanjskih stavb in stanovanjskih enot. Države članice zagotovijo, da povprečna poraba primarne energije v kWh/(m2 na leto) celotnega stanovanjskega stavbnega fonda:
(a)
se do leta 2030 v primerjavi z letom 2020 zmanjša za vsaj 16 %;;
(b)
se do leta 2035 v primerjavi z letom 2020 zmanjša za vsaj 20–22 %;
(c)
je do leta 2040 in nato vsakih pet let enaka ali nižja od nacionalno določene vrednosti, ki izhaja iz postopnega zmanjševanja povprečne porabe primarne energije med letoma 2030 in 2050 v skladu s preoblikovanjem stanovanjskega stavbnega fonda v brezemisijski stavbni fond. Države članice zagotovijo, da se vsaj 55 % zmanjšanja povprečne porabe primarne energije iz tretjega pododstavka doseže s prenovo 43 % energetsko najmanj učinkovitih stanovanjskih stavb. Države članice lahko zmanjšanje povprečne porabe primarne energije, dosežene s prenovo stanovanjskih stavb, ki so jih prizadele naravne nesreče, kot so potresi in poplave, upoštevajo pri deležu, doseženem s prenovo 43 % energetsko najmanj učinkovitih stanovanjskih stavb. Države članice pri prizadevanjih za prenovo, da bi dosegle potrebno zmanjšanje povprečne porabe primarne energije celotnega stanovanjskega stavbnega fonda, uvedejo ukrepe, kot so minimalni standardi energetske učinkovitosti, tehnična pomoč in ukrepi finančne podpore. Države članice pri prizadevanjih za prenovo najemnih stanovanjskih stavb ali stavbnih enot ne izvzamejo nesorazmerno. Države članice v nacionalnih načrtih prenove stavb sporočijo uporabljeno metodologijo in zbrane podatke za oceno vrednosti iz drugega in tretjega pododstavka. Komisija v okviru ocene nacionalnih načrtov prenove stavb spremlja doseganje vrednosti iz drugega in tretjega pododstavka, vključno s številom stavb in stavbnih enot ali tlorisno površino 43 % energetsko najmanj učinkovitih stanovanjskih stavb, ter po potrebi izda priporočila. Ta priporočila lahko vključujejo širšo uporabo minimalnih standardov energetske učinkovitosti. Nacionalni začrtani potek postopne prenove stanovanjskega stavbnega fonda se nanaša na podatke o nacionalnem fondu stanovanjskih stavb, ki po potrebi temeljijo na statističnem vzorčenju in energetskih izkaznicah. Če je povprečni delež porabe energije iz fosilnih goriv v stanovanjskih stavbah nižji od 15 %, lahko države članice prilagodijo ravni iz tretjega pododstavka, točki (a) in (b), da zagotovijo, da je povprečna poraba primarne energije v kWh/(m2 na leto) celotnega stanovanjskega stavbnega fonda do leta 2030 in nato vsakih pet let enaka ali nižja od nacionalno določene vrednosti, ki izhaja iz linearnega zmanjšanja povprečne porabe primarne energije od leta 2020 do leta 2050 v skladu s preoblikovanjem stanovanjskega stavbnega fonda v brezemisijski stavbni fond. 1. Pregled
1.1 Sklici1.2 Ugotovljene zahteve1.3 Povezani standardi2. Ugotovljene zahteve
3. Povezani standardi
|