Člen 19 2

2.   Kadar v teritorialnih enotah, ki pokrivajo najmanj eno cono, ravni onesnaževal v zunanjem zraku presežejo katero koli ciljno vrednost za ozon iz oddelka 2 Priloge I, države članice pripravijo načrte za kakovost zraka za te teritorialne enote, ki določijo ustrezne ukrepe, da bi dosegle ciljno vrednost za ozon in da bi bilo obdobje preseganja čim krajše. Ti načrti za kakovost zraka se pripravijo čim prej in najpozneje v dveh letih po koledarskem letu, v katerem je bilo zabeleženo preseganje ciljne vrednosti za ozon.

Kadar je v dani teritorialni enoti preseganje ciljne vrednosti za ozon že zajeto v kažipotu za kakovost zraka, države članice zagotovijo, da so ukrepi iz navedenega kažipota ustrezni za čim krajše obdobje preseganja, in po potrebi upoštevajo postopek za posodobitev kažipota za kakovost zraka iz odstavka 5.

Vendar se lahko države članice ob upoštevanju geografskih in meteoroloških razmer vzdržijo priprave takih načrtov za kakovost zraka ali kažipotov za kakovost zraka za obravnavanje preseganja ozona, kadar ni večjih možnosti za zmanjšanje koncentracij ozona ter kadar bi ukrepi povzročili nesorazmerne stroške.

Kadar načrt za kakovost zraka ali kažipot za kakovost zraka ni vzpostavljen, države članice javnosti in Komisiji predložijo podrobno utemeljitev, zakaj ni večjih možnosti za zmanjšanje preseganja, zaradi česar je bila sprejeta odločitev, da se načrt za kakovost zraka ali kažipot za kakovost zraka ne pripravi.

Države članice vsaj vsakih pet let ponovno ocenijo potencial za zmanjšanje koncentracij ozona.

Za teritorialne enote, kjer je ciljna vrednost za ozon presežena, države članice zagotovijo, da zadevni nacionalni program nadzora nad onesnaževanjem zraka, pripravljen na podlagi člena 6 Direktive (EU) 2016/2284, vključuje ukrepe za obravnavanje prekurzorjev ozona iz te direktive.