Člen 19 Načrti za kakovost zraka in kažipoti za kakovost zraka

1.   Kadar v določenih conah ravni onesnaževal v zunanjem zraku presežejo katero koli mejno vrednost ali ciljno vrednost iz oddelka 1 Priloge I, države članice pripravijo načrte za kakovost zraka za tiste cone, v katerih so določeni ustrezni ukrepi za doseganje zadevne mejne vrednosti ali ciljne vrednosti in da je obdobje preseganja čim krajše, v nobenem primeru pa ne daljše od štirih let od konca koledarskega leta, v katerem je bilo zabeleženo prvo preseganje. Ti načrti za kakovost zraka se pripravijo čim prej in najpozneje v dveh letih po koledarskem letu, v katerem je bilo zabeleženo preseganje katere koli mejne vrednosti ali ciljne vrednosti.

Kadar je v določeni coni preseganje mejne vrednosti že zajeto v kažipotu za kakovost zraka, države članice zagotovijo, da so ukrepi iz tega kažipota ustrezni, da je obdobje preseganja čim krajše, ter po potrebi sprejmejo dodatne in učinkovitejše ukrepe ter upoštevajo postopek za posodobitev kažipota za kakovost zraka iz odstavka 5.

2.   Kadar v teritorialnih enotah, ki pokrivajo najmanj eno cono, ravni onesnaževal v zunanjem zraku presežejo katero koli ciljno vrednost za ozon iz oddelka 2 Priloge I, države članice pripravijo načrte za kakovost zraka za te teritorialne enote, ki določijo ustrezne ukrepe, da bi dosegle ciljno vrednost za ozon in da bi bilo obdobje preseganja čim krajše. Ti načrti za kakovost zraka se pripravijo čim prej in najpozneje v dveh letih po koledarskem letu, v katerem je bilo zabeleženo preseganje ciljne vrednosti za ozon.

Kadar je v dani teritorialni enoti preseganje ciljne vrednosti za ozon že zajeto v kažipotu za kakovost zraka, države članice zagotovijo, da so ukrepi iz navedenega kažipota ustrezni za čim krajše obdobje preseganja, in po potrebi upoštevajo postopek za posodobitev kažipota za kakovost zraka iz odstavka 5.

Vendar se lahko države članice ob upoštevanju geografskih in meteoroloških razmer vzdržijo priprave takih načrtov za kakovost zraka ali kažipotov za kakovost zraka za obravnavanje preseganja ozona, kadar ni večjih možnosti za zmanjšanje koncentracij ozona ter kadar bi ukrepi povzročili nesorazmerne stroške.

Kadar načrt za kakovost zraka ali kažipot za kakovost zraka ni vzpostavljen, države članice javnosti in Komisiji predložijo podrobno utemeljitev, zakaj ni večjih možnosti za zmanjšanje preseganja, zaradi česar je bila sprejeta odločitev, da se načrt za kakovost zraka ali kažipot za kakovost zraka ne pripravi.

Države članice vsaj vsakih pet let ponovno ocenijo potencial za zmanjšanje koncentracij ozona.

Za teritorialne enote, kjer je ciljna vrednost za ozon presežena, države članice zagotovijo, da zadevni nacionalni program nadzora nad onesnaževanjem zraka, pripravljen na podlagi člena 6 Direktive (EU) 2016/2284, vključuje ukrepe za obravnavanje prekurzorjev ozona iz te direktive.

3.   Kadar v določeni teritorialni enoti povprečne izpostavljenosti obveznost zmanjšanja povprečne izpostavljenosti iz oddelka 5 Priloge I ni dosežena, države članice pripravijo načrte za kakovost zraka za navedene teritorialne enote povprečne izpostavljenosti, ki nato določijo ustrezne ukrepe, da bi dosegle obveznost zmanjšanja povprečne izpostavljenosti in da bi bilo obdobje preseganja čim krajše. Ti načrti za kakovost zraka se pripravijo čim prej in najpozneje v dveh letih po koledarskem letu, v katerem je bilo zabeleženo preseganje obveznosti zmanjšanja povprečne izpostavljenosti.

4.   Kadar so od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2029 v coni ali teritorialni enoti ravni onesnaževal nad katero koli mejno vrednostjo ali ciljno vrednostjo, ki jo je treba doseči do 1. januarja 2030, kot je določeno v oddelku 1, tabela 1, Priloge I in oddelku 2, točka B, Priloge I, ter brez poseganja v odstavek 2, tretji pododstavek tega člena, države članice pripravijo kažipot za kakovost zraka za zadevno onesnaževalo, da se zadevne mejne vrednosti ali ciljne vrednosti dosežejo do izteka roka za dosego skladnosti. Ti kažipoti za kakovost zraka se pripravijo čim prej in najpozneje v dveh letih po koledarskem letu, v katerem je bilo zabeleženo preseganje.

Vendar se lahko države članice vzdržijo priprave takih kažipotov za kakovost zraka, če izhodiščni scenarij na podlagi informacij, zahtevanih v točki A, točka 5, Priloge VIII, pokaže, da bo mejna vrednost ali ciljna vrednost dosežena z že veljavnimi ukrepi, tudi kadar je preseganje posledica začasnih dejavnosti, ki vplivajo na ravni onesnaževal v enem letu. Kadar kažipot za kakovost zraka ni pripravljen na podlagi tega pododstavka, države članice javnosti in Komisiji predložijo podrobno utemeljitev.

5.   Kadar v tretjem koledarskem letu po roku za pripravo načrta za kakovost zraka ali kažipota za kakovost zraka in brez poseganja v odstavek 2, tretji pododstavek, še vedno obstajajo preseganja katere koli mejne vrednosti, obveznosti zmanjšanja povprečne izpostavljenosti ali ciljne vrednosti, države članice najpozneje pet let po roku za pripravo predhodnega načrta za kakovost zraka ali kažipota za kakovost zraka posodobijo načrt za kakovost zraka ali kažipot za kakovost zraka ter sprejmejo dodatne in učinkovitejše ukrepe za čim krajše obdobje preseganja.

6.   Načrti za kakovost zraka in kažipoti za kakovost zraka vsebujejo vsaj naslednje informacije:

Države članice po potrebi vključijo ukrepe iz člena 20(2) in posebne ukrepe za zaščito občutljivega prebivalstva in ranljivih skupin, vključno z otroki, v svoje načrte za kakovost zraka in kažipote za kakovost zraka.

Države članice pri pripravi načrtov za kakovost zraka ali kažipotov za kakovost zraka ocenijo tveganje preseganja zadevnih alarmnih vrednosti za zadevna onesnaževala. Ta analiza se po potrebi uporabi za pripravo kratkoročnih akcijskih načrtov.

Kadar se načrti za kakovost zraka ali kažipoti za kakovost zraka pripravijo ob upoštevanju več onesnaževal ali standardov kakovosti zraka, države članice, kadar je to ustrezno, pripravijo celovite načrte za kakovost zraka ali kažipote za kakovost zraka, ki zajemajo vsa zadevna onesnaževala in standarde kakovosti zraka.

Države članice zagotovijo, kolikor je izvedljivo, skladnost svojih načrtov za kakovost zraka in kažipotov za kakovost zraka z drugimi načrti, ki imajo znaten vpliv na kakovost zraka, vključno s tistimi, ki se zahtevajo na podlagi direktiv 2002/49/ES, 2010/75/EU in (EU) 2016/2284 ter na podlagi zakonodaje na področju podnebja, biotske raznovrstnosti, energije, prometa in kmetijstva.

7.   Države članice se o osnutkih načrtov za kakovost zraka in kažipotov za kakovost zraka in vseh pomembnih posodobitvah načrtov za kakovost zraka in kažipotov za kakovost zraka pred njihovim dokončanjem posvetujejo z javnostjo v skladu z Direktivo 2003/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta (21) ter s pristojnimi organi, ki jih bo izvajanje načrtov za kakovost zraka in kažipotov za kakovost zraka verjetno zadevalo zaradi njihovih odgovornosti na področju onesnaževanja in kakovosti zraka. Države članice zagotovijo, da ima javnost, kadar se z njo posvetujejo, dostop do osnutka načrta za kakovost zraka ali osnutka kažipota za kakovost zraka, ki vsebuje minimalne informacije, zahtevane na podlagi Priloge VIII k tej direktivi, in po potrebi netehničen povzetek informacij iz tega pododstavka.

Države članice vse zainteresirane strani spodbujajo k dejavnemu vključevanju v pripravo, izvajanje in posodabljanje načrtov za kakovost zraka in kažipotov za kakovost zraka. Države članice pri pripravi načrtov za kakovost zraka in kažipotov za kakovost zraka zagotovijo, da so deležniki, katerih dejavnosti prispevajo k stanju preseganja, pozvani, naj predlagajo ukrepe, ki jih lahko sprejmejo za odpravo preseganj, in da lahko v teh posvetovanjih sodelujejo nevladne organizacije, kot so okoljske in zdravstvene organizacije, potrošniške organizacije, organizacije, ki zastopajo interese občutljivega prebivalstva in ranljivih skupin, drugi ustrezni zdravstveni organi, vključno z organizacijami, ki zastopajo zdravstvene delavce, in ustrezna industrijska združenja.

8.   Načrti za kakovost zraka in kažipoti za kakovost zraka se sporočijo Komisiji v dveh mesecih po njihovem sprejetju.