Člen 21 Izpust ozonu škodljivih snovi in preverjanja uhajanja

1.   Namerni izpust ozonu škodljivih snovi v ozračje, vključno s snovmi, ki jih vsebujejo izdelki in oprema, je prepovedan, če izpust ni tehnično potreben za predvidene uporabe, ki jih dovoljuje ta uredba.

2.   Podjetja sprejmejo vse potrebne previdnostne ukrepe, da preprečijo in čim bolj zmanjšajo nenamerni izpust ozonu škodljivih snovi med proizvodnjo, vključno z izpustom, ki nenamerno nastane med proizvodnjo drugih kemikalij, proizvodnim procesom opreme, uporabo, hranjenjem in prenosom iz enega vsebnika ali sistema v drugega ali med prevozom.

3.   Upravljavci opreme za hlajenje in klimatizacijo ali toplotnih črpalk oziroma protipožarnih sistemov, vključno z njihovimi tokokrogi, ki vsebujejo ozonu škodljive snovi iz Priloge I, zagotovijo, da so nepremična oprema ali sistemi:

4.   Upravljavci opreme ali sistemov, ki vsebujejo ozonu škodljive snovi, zagotovijo, da se vsako odkrito uhajanje odpravi brez nepotrebnega odlašanja, brez poseganja v prepoved uporabe teh ozonu škodljivih snovi, razen če je tako zajemanje urejeno na podlagi drugih pravnih aktov Unije.

5.   Upravljavci iz odstavka 4 vodijo evidence o količini in vrsti dodanih halonov in ozonu škodljivih snovi iz Priloge I, ki so bili zajeti med vzdrževanjem ali servisiranjem in končno odstranitvijo opreme ali sistemov iz navedenega odstavka. Vodijo tudi evidence drugih ustreznih informacij, vključno z nazivom podjetja , ki je opravilo preverjanja uhajanja, vzdrževanje ali servisiranje, ter zapise datumov in rezultatov preverjanj uhajanja. Te evidence se hranijo vsaj pet let ter se na zahtevo dajo na voljo pristojnemu organu zadevne države članice ali Komisiji.

6.   Države članice določijo pogoje za minimalno usposobljenost osebja, ki opravlja dejavnosti iz odstavkov 3 in 4.