Člen 2 Opredelitev pojmov

„služba aerodromske kontrole zračnega prometa“ pomeni službo kontrole zračnega prometa (ATC) za aerodromski promet;

„služba za letalske informacije“ ali „AIS“ pomeni službo, ki je ustanovljena za zagotavljanje letalskih informacij in podatkov, potrebnih za varno, redno in učinkovito zračno navigacijo na določenem območju;

„Agencija“ pomeni Agencijo Evropske unije za varnost v letalstvu, ustanovljeno z Uredbo (EU) 2018/1139;

„izvajalec navigacijskih služb zračnega prometa“ pomeni javni ali zasebni subjekt, ki izvaja eno ali več navigacijskih služb za splošni zračni promet;

„navigacijske službe zračnega prometa“ ali „ANS“ pomeni službe zračnega prometa, komunikacijske službe, navigacijske in nadzorne službe (CNS), vključno s storitvami, ki ojačujejo signale, ki jih oddajajo sateliti glavnih konstelacij GNSS za namene zračne plovbe, meteorološke službe za navigacijo v zračnem prometu (MET), službe za letalske informacije (AIS) in službe za podatke o zračnem prometu (ADS);

„služba kontrole zračnega prometa“ ali „služba ATC“ pomeni službo, ki se izvaja za:

„službe za podatke o zračnem prometu“ ali „ADS“ pomeni službe, ki zajemajo zbiranje, združevanje in povezovanje operativnih podatkov izvajalcev nadzornih služb, izvajalcev služb MET in AIS ter funkcij omrežja in drugih ustreznih subjektov, ki ustvarjajo operativne podatke, in zagotavljanje obdelanih podatkov za namene kontrole zračnega prometa in upravljanja zračnega prometa;

„upravljanje pretoka zračnega prometa“ ali „ATFM“ pomeni funkcijo, vzpostavljeno z namenom, da prispeva k varnemu, urejenemu in hitremu pretoku zračnega prometa, ki pokriva celotno pot leta, tako da omogoča, da se zmogljivosti ATC uporabijo v največjem možnem obsegu in da je obseg prometa združljiv z zmogljivostmi, ki so jih prijavili ustrezni izvajalci služb zračnega prometa;

„upravljanje zračnega prometa“ ali „ATM“ pomeni združitev funkcij in služb, ki se izvajajo v zraku in na zemlji, in sicer službe zračnega prometa, upravljanje zračnega prostora in upravljanje pretoka zračnega prometa, vključno z oblikovanjem postopkov letenja, ter so potrebne za varno in učinkovito premikanje zrakoplovov v vseh fazah operacij;

„službe zračnega prometa“ pomeni različne službe informacij za letenje, službe za alarmiranje, svetovalne službe zračnega prometa ter službe ATC, in sicer službe območne, priletne in aerodromske kontrole;

„blok zračnega prostora“ pomeni zračni prostor določenih dimenzij v prostoru in času, ki ga sestavlja ena ali več struktur zračnega prostora, znotraj katerega se izvajajo navigacijske službe;

„upravljanje zračnega prostora“ pomeni načrtovanje in spremljanje, katerega glavni cilj je optimalna izkoriščenost razpoložljivega zračnega prostora s pomočjo dinamične časovne delitve tega prostora in občasno njegove razdelitve med različne kategorije uporabnikov zračnega prostora na podlagi kratkoročnih potreb;

„struktura zračnega prostora“ pomeni specifičen obseg zračnega prostora, opredeljen z namenom zagotavljanja varnih in optimalnih operacij zrakoplova;

„uporabniki zračnega prostora“ pomeni operatorje zrakoplovov, ki letijo v skladu s splošnimi pravili zračnega prometa;

„služba za alarmiranje“ pomeni službo, katere namen je obvestiti ustrezne organizacije o zrakoplovih, ki potrebujejo pomoč v obliki iskanja ali reševanja, ter po potrebi pomagati takim organizacijam;

„služba priletne kontrole“ pomeni službo ATC za kontrolirane lete v prihodu ali odhodu;

„služba območne kontrole“ pomeni službo ATC za kontrolirane lete na kontroliranih območjih;

„izhodiščna vrednost“ pomeni vrednost za določitev ciljev uspešnosti, ki je ocenjena z uporabo dejanskih stroškov ali dejanskih stroškov na enoto v letu pred začetkom zadevnega referenčnega obdobja;

„referenčna skupina“ pomeni skupino izvajalcev služb zračnega prometa s podobnim operativnim in gospodarskim okoljem;

„razčlenjena vrednost“ pomeni vrednost, ki se za danega izvajalca služb zračnega prometa pridobi z razčlenitvijo vseevropskega cilja uspešnosti na raven enega ali več izvajalcev služb zračnega prometa in se uporablja kot referenca za ocenjevanje skladnosti cilja uspešnosti, določenega v osnutku načrta uspešnosti, z vseevropskim ciljem uspešnosti;

„certifikat“ pomeni certifikat, kot je opredeljen v členu 3, točka 12, Uredbe (EU) 2018/1139;

„skupna informacijska služba“ ali „CIS“ pomeni službo, ki se ukvarja z razširjanjem statičnih in dinamičnih podatkov, da se omogoči izvajanje služb U-space za upravljanje prometa brezpilotnih zrakoplovov;

„zračni prostor U-space“ pomeni geografsko območje sistemov brezpilotnih zrakoplovov, ki ga določijo države članice in na katerem se operacije sistemov brezpilotnih zrakoplovov lahko izvajajo samo s podporo služb U-space;

„služba U-space“ pomeni službo, ki temelji na digitalnih storitvah in avtomatizaciji funkcij, zasnovanih za podporo varnemu, učinkovitemu in zanesljivemu dostopu do zračnega prostora U-space za veliko število sistemov brezpilotnih zrakoplovov;

„izvajalec službe U-space“ pomeni katero koli pravno osebo, ki izvaja službo U-space;

„komunikacijske službe“ pomeni letalske fiksne in mobilne službe, namenjene za zagotavljanje komunikacij zemlja-zemlja, zrak-zemlja in zrak-zrak za namene ATC;

„sestavni deli“ pomeni materialne predmete, kot je strojna oprema, in nematerialne predmete, kot je programska oprema, od katerih je odvisna interoperabilnost evropske mreže za upravljanje zračnega prometa (EATMN);

„kontrolirano območje“ pomeni kontroliran zračni prostor, ki se razteza navzgor nad določeno mejo nad Zemljo;

„sodelovalno odločanje“ pomeni postopek, v katerem se odločitve sprejemajo na podlagi medsebojnega delovanja in posvetovanja z zadevnimi organi držav članic, operativnimi deležniki in po potrebi drugimi akterji, pri čemer se prizadeva za dosego soglasja;

„čezmejne službe“ pomeni navigacijske službe zračnega prometa, ki jih v eni državi članici izvaja izvajalec služb z glavnim krajem poslovanja v drugi državi članici;

„izjava“ za namene služb upravljanja zračnega prometa in navigacijskih služb zračnega prometa pomeni „izjavo“, kot je opredeljena v členu 3, točka 10, Uredbe (EU) 2018/1139;

„projektiranje struktur zračnega prostora“ pomeni postopek, ki zagotavlja razvoj in izvajanje naprednih navigacijskih zmogljivosti in tehnik, izboljšanih omrežij rut in s tem povezane sektorske porazdelitve, optimiziranih struktur zračnega prostora in postopkov ATM, ki krepijo zmogljivosti;

„območje zaračunavanja na rutah“ pomeni obseg zračnega prostora, ki se razteza od tal do vključno zgornjega zračnega prostora, kjer se izvajajo navigacijske službe zračnega prometa na rutah in za katerega je določena enotna stroškovna osnova;

„Eurocontrol“ je Evropska organizacija za varnost zračne plovbe, ustanovljena z Mednarodno konvencijo o sodelovanju za varnost zračne plovbe z dne 13. decembra 1960;

„evropska mreža za upravljanje zračnega prometa“ ali „EATMN“ pomeni komplet sistemov iz točke 3.1 Priloge VIII k Uredbi (EU) 2018/1139, ki omogočajo, da se navigacijske službe zračnega prometa v Uniji lahko izvajajo, vključno z medsebojnimi povezavami na mejah s tretjimi državami;

„evropski osrednji načrt ATM“ pomeni načrt, ki je bil potrjen s Sklepom Sveta 2009/320/ES (18), kot je bil pozneje spremenjen;

„prilagodljiva uporaba zračnega prostora“ pomeni koncept upravljanja zračnega prostora, kakor ga opredeljuje ICAO, ki temelji na osnovnem načelu, da se zračni prostor ne bi smel razumeti kot izključno civilni ali vojaški zračni prostor, temveč kot kontinuum, v katerem je treba upoštevati zahteve vseh uporabnikov, kolikor je to mogoče;

„služba informacij za letenje“ pomeni službo, namenjeno zagotavljanju nasvetov in informacij, koristnih za varno in učinkovito izvedbo letov;

„oblikovanje postopkov letenja“ pomeni vse naloge v zvezi z oblikovanjem postopka instrumentalnega letenja;

„splošni zračni promet“ pomeni vse premike civilnih zrakoplovov, kakor tudi vse premike državnih zrakoplovov (vključno z vojaškimi, carinskimi in policijskimi zrakoplovi), če so ti premiki v skladu s postopki Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO), kot je bila ustanovljena s Čikaško konvencijo;

„pravila instrumentalnega letenja“ ali „IFR“ so pravila, ki zrakoplovu, opremljenemu z ustrezno navigacijsko opremo, primerno za predvideno ruto, omogočajo letenje v skladu z zahtevami, ki se uporabljajo za letalske operacije;

„premiki IFR v zračnem prevozu na leto“ pomeni vsoto vzletov in pristankov, opravljenih v skladu z IFR, izračunano kot letno povprečje za tri koledarska leta pred letom, v katerem mora biti predložen osnutek načrta uspešnosti;

„interoperabilnost“ pomeni sklop funkcionalnih, tehničnih in operativnih lastnosti, ki jih morajo imeti sistemi in sestavni deli EATMN, ter postopkov za njegovo delovanje, da se zagotovi varno, neprekinjeno in učinkovito delovanje;

„meteorološke službe za navigacijo v zračnem prometu“ ali „MET“ pomeni naprave in storitve, ki posredujejo vremenske napovedi, opozorila, razlage meteoroloških razmer in meteorološka opažanja za letalsko navigacijo, kakor tudi vse druge vremenske informacije in podatke, ki jih zagotovijo države članice za letalsko uporabo;

„pristojni nacionalni organ“ pomeni pristojni nacionalni organ, kot je opredeljen v členu 3, točka 34, Uredbe (EU) 2018/1139;

„nacionalni nadzorni organ“ pomeni nacionalni organ ali organe, ki jim država članica zaupa naloge iz te uredbe;

„navigacijske službe“ pomeni naprave in storitve, ki zrakoplovom zagotavljajo informacije o položaju in času;

„krizne razmere v omrežju“ pomeni stanje nezmožnosti izvajanja služb upravljanja zračnega prometa ali navigacijskih služb zračnega prometa na zahtevani ravni zaradi nenavadne ali nepredvidene okoliščine, ki povzroči velik upad zmogljivosti omrežja, veliko neravnovesje med zmogljivostjo omrežja in povpraševanjem ali velik izpad v pretoku informacij ali celovitosti v enem ali več delih omrežja;

„upravljavec omrežja“ pomeni subjekt, ki so mu v skladu s členom 38 zaupane naloge, potrebne za prispevanje k izvajanju funkcij omrežja iz člena 37;

„načrt delovanja omrežja“ ali „NOP“ pomeni načrt, vzpostavljen na podlagi postopka sodelovalnega odločanja, da bi na operativni ravni uveljavili cilje funkcij omrežja in prispevali k ciljem uspešnosti;

„načrt strategije omrežja“ ali „NSP“ pomeni načrt, vzpostavljen na podlagi postopka sodelovalnega odločanja, za usmerjanje dolgoročnega razvoja omrežja;

„operativni zračni promet“ pomeni vse lete, ki niso skladni z določbami za splošni zračni promet ter za katere so pravila in postopke določili ustrezni nacionalni organi;

„operativni podatki“ pomeni informacije o vseh fazah leta, ki jih izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa, uporabniki zračnega prostora, upravljavci letališč in drugi vpleteni akterji potrebujejo v operativne namene;

„operativni deležniki“ pomeni civilne in vojaške uporabnike zračnega prostora, civilne in vojaške izvajalce navigacijskih služb zračnega prometa in upravljavce letališč;

„načrt uspešnosti“ pomeni načrt, ki je namenjen izboljšanju uspešnosti navigacijskih služb zračnega prometa in funkcij omrežja;

„začetek uporabe“ pomeni prvo operativno uporabo po začetni vgradnji ali nadgradnji sistema;

„omrežje rut“ pomeni omrežje določenih zračnih poti za usmerjanje toka splošnega zračnega prometa, ki so potrebne za izvajanje služb ATC;

„opredelitvena faza SESAR“ pomeni fazo, ki zajema vzpostavitev in posodabljanje dolgoročne vizije projekta SESAR, povezanega koncepta operacij, ki omogočajo izboljšave v vsaki fazi leta, potrebnih bistvenih operativnih sprememb znotraj mreže EATMN ter potrebnih prednostnih nalog v zvezi z razvojem in uvajanjem;

„uvajalna faza SESAR“ pomeni zaporedne faze industrializacije in izvajanja, v katerih se izvajajo naslednje dejavnosti: standardizacija, proizvodnja in certificiranje opreme na zemlji in opreme v zraku ter postopki, potrebni za izvajanje rešitev SESAR (industrializacija), ter nabava, namestitev in začetek uporabe opreme in sistemov, ki temeljijo na rešitvah SESAR, vključno s povezanimi operativnimi postopki (izvajanje);

„razvojna faza SESAR“ pomeni fazo, v kateri se izvajajo raziskovalne in razvojne dejavnosti ter dejavnosti potrjevanja, s katerimi naj bi ponudili zrele rešitve SESAR;

„projekt SESAR“ pomeni projekt za posodobitev upravljanja zračnega prometa v Evropi, katerega cilj je Uniji zagotoviti visokozmogljivo, standardizirano in interoperabilno infrastrukturo za upravljanje zračnega prometa in ki je sestavljen iz inovacijskega cikla, ki vključuje opredelitveno fazo SESAR, razvojno fazo SESAR in uvajalno fazo SESAR;

„rešitev SESAR“ pomeni uporaben rezultat razvojne faze SESAR, ki uvaja nove ali izboljšane standardizirane in interoperabilne operativne postopke ali tehnologije;

„nadzorne službe“ pomeni naprave in storitve, ki se uporabljajo za določitev položaja zrakoplovov zaradi zagotavljanja varne razdalje med njimi;

„sistem“ pomeni skupino sestavnih delov v zraku in na zemlji ter vesoljsko opremo, ki so podpora navigacijskim službam zračnega prometa v vseh fazah letenja;

„območje zaračunavanja na terminalih“ pomeni letališče ali skupino letališč na ozemlju države članice ali držav članic, na katerih se izvajajo navigacijske službe zračnega prometa na terminalih in za katere sta določeni enotna stroškovna osnova in enotna cena na enoto;

„nadgradnja“ pomeni vsako spremembo, ki spremeni operativne lastnosti sistema;

„uporaba struktur zračnega prostora“ pomeni način operativne uporabe struktur zračnega prostora, ki se razlikuje od upravljanja zračnega prostora, kot je opredeljeno v točki 12.