PRILOGA VII SEZNAM PRIMEROV UKREPOV ZA OBNOVO IZ ČLENA 14(16)

(1)   

Obnova mokrišč s ponovnim močenjem izsušenih šotišč, odstranitvijo struktur za izsuševanje šotišč ali depoldiranjem in prenehanjem izkopavanja šote.

(2)   

Izboljšanje hidroloških razmer s povečanjem količine, kakovosti in dinamike površinskih voda ter gladine podzemne vode za naravne in polnaravne ekosisteme.

(3)   

Odstranitev neželenega širjenja grmišča ali tujerodnih nasadov na traviščih, mokriščih, v gozdovih in na redko poraslih območjih.

(4)   

Uporaba paludikulture.

(5)   

Ponovno oblikovanje rečnih meandrov in ponovna povezava umetno ločenih meandrov ali mrtvih rečnih rokavov.

(6)   

Odstranitev vzdolžnih in prečnih ovir, kot so nasipi in jezovi; omogočanje več prostora za rečno dinamiko in ponovna vzpostavitev delov prosto tekočih rečnih odsekov.

(7)   

Ponovna vzpostavitev naravne morfologije rečnih strug, jezer in vodotokov nižinskih rek, na primer z odstranitvijo umetne utrditve struge, optimizacijo sestave podlage in izboljšanjem ali razvojem površine habitata.

(8)   

Obnova naravnih procesov usedanja.

(9)   

Vzpostavitev obrežnih varovalnih pasov, kot so obrežni gozdovi, varovalni pasovi, travniki ali pašniki.

(10)   

Povečanje pogostosti ekoloških značilnosti v gozdovih, kot so visoka, stara in odmirajoča drevesa (habitatna drevesa) ter količina ležečega in stoječega odmrlega lesa.

(11)   

Prizadevanje za raznovrstno strukturo gozda v smislu, na primer, sestave vrst in njihove starosti, omogočanje naravne obnove in sukcesije drevesnih vrst.

(12)   

Pomoč pri selitvi provenienc in vrst, kjer je to morda treba storiti zaradi podnebnih sprememb.

(13)   

Izboljšanje raznovrstnosti gozda, tako da se obnovi mozaik negozdnih habitatov, kot so odprte zaplate travišča ali resave, ribniki ali skalnata območja.

(14)   

Uporaba gozdarskih pristopov „bližje naravi“ ali „stalna pokritost“; zasajanje domorodnih vrst.

(15)   

Spodbujanje razvoja domorodnih gozdov in zrelih sestojev odraslih dreves, na primer z opustitvijo sečnje ali aktivnim upravljanjem, ki spodbuja razvoj samouravnalnih funkcij in ustrezne odpornosti.

(16)   

Uvedba visokoraznovrstnih krajinskih značilnosti na orno zemljišče in travišče z intenzivno rabo, kot so varovalni pasovi, robovi polja z domorodnim cvetjem, mejice, drevesa, mali gozdovi, terasne stene, ribniki, ekološki koridorji in povezovalni elementi itd.

(17)   

Povečanje kmetijskih površin, na katerih se uporabljajo agroekološki pristopi upravljanja, kot so ekološko kmetovanje ali agrogozdarstvo, gojenje več vrst poljščin in kolobarjenje ter integrirano upravljanje škodljivih organizmov in hranil.

(18)   

Po potrebi zmanjšanje intenzivnosti paše ali režimov košnje na traviščih ter ponovna uvedba ekstenzivne paše z domačo živino in ekstenzivnih režimov košnje, kjer so bili opuščeni.

(19)   

Opustitev ali zmanjšanje uporabe kemičnih pesticidov ter kemičnih gnojil in gnojenja z živalskim gnojem.

(20)   

Opustitev obdelovanja travišč in uporabe semen produktivnih trav.

(21)   

Odstranitev nasadov na nekdanjih dinamičnih sistemih sipin celinskih predelov, da bi ponovno omogočili naravno dinamiko vetra, ki koristi odprtim habitatom.

(22)   

Izboljšanje povezanosti vseh habitatov, da bi omogočili razvoj populacij vrst in dovolj pogosto izmenjavo osebkov ali gensko izmenjavo ter selitev vrst in prilagajanje podnebnim spremembam.

(23)   

Omogočanje, da ekosistemi razvijejo lastno naravno dinamiko, na primer z opustitvijo pobiranja pridelka in spodbujanjem naravnosti in divjine.

(24)   

Odstranitev in nadzor invazivnih tujerodnih vrst ter preprečevanje ali zmanjšanje novih vnosov.

(25)   

Zmanjšanje negativnih učinkov ribolovnih dejavnosti na morski ekosistem, na primer z uporabo orodja, ki ima manjši vpliv na morsko dno.

(26)   

Obnova pomembnih drstitvenih območij in območij odraščanja mladic.

(27)   

Zagotovitev struktur ali podlag, ki spodbujajo vrnitev morskega življenja, v podporo obnovi koralnih grebenov, grebenov ostrig ali balvanskih grebenov.

(28)   

Obnova rastišč morskih trav in kelpovih gozdov z dejavnim stabiliziranjem morskega dna, z zmanjšanjem in po možnosti odstranitvijo pritiskov ali z dejavnim razmnoževanjem in zasajanjem.

(29)   

Obnova ali izboljšanje stanja značilne populacije domorodnih vrst, ki je bistvenega pomena za ekologijo morskih habitatov, z izvajanjem pasivnih ali aktivnih ukrepov za obnovo, na primer z doseljevanjem mladih osebkov.

(30)   

Zmanjšanje različnih oblik onesnaževanja morja, kot so obremenitev s hranili, obremenitev s hrupom in plastični odpadki.

(31)   

Povečanje urbanih zelenih površin z ekološkimi značilnostmi, kot so parki, drevesa in gozdnate zaplate, zelene strehe, travišča prostoživečih cvetlic, vrtovi, mestno vrtičkarstvo, drevoredi, mestni travniki, žive meje, ribniki in vodotoki, pri čemer se med drugim upoštevajo raznovrstnost vrst, domorodne vrste, lokalne razmere in odpornost proti podnebnim spremembam.

(32)   

Ustavitev, zmanjšanje ali sanacija onesnaževanja s farmacevtskimi izdelki, nevarnimi kemikalijami, komunalno in industrijsko odpadno vodo ter drugimi odpadki, vključno s smetmi in plastiko ter svetlobo v vseh ekosistemih.

(33)   

Pretvorba degradiranih območij, nekdanjih industrijskih območij in kamnolomov v naravna območja.