62. Pri odločanju o sprejetju vzajemnih makrobonitetnih ukrepov, ki se v državi članici …

Pri odločanju o sprejetju vzajemnih makrobonitetnih ukrepov, ki se v državi članici gostiteljici uporabljajo za institucijo, ki posluje prek podružnice, bi moral konsolidacijski nadzornik ali pristojni organ matične države upoštevati tudi:

• a. vrsto, obseg in naravo makrobonitetnih ukrepov ter ali spadajo med „ukrepe prvega stebra“ (npr. spremembe uteži tveganja v skladu s členom 124 Uredbe (EU) št. 575/2013) ali „ukrepe drugega stebra“ (npr. uporaba spodnje meje uteži v skladu s členom 103 Direktive 2013/36/EU);
• b. obseg in naravo dejavnosti podružnice, zlasti ali bi makrobonitetni ukrepi vplivali na njene dejavnosti ali izpostavljenosti, če bi jih opravljala institucija, ki v državi članici gostiteljici posluje prek podrejene družbe, ne podružnice;
• c. makrobonitetni okvir in obstoječe makrobonitetne ukrepe v matični državi članici, ki se uporabljajo za institucijo (in posledično za njene podružnice), ter ali so slednji namenjeni obravnavanju istih tveganj kot ukrepi, ki jih uporablja pristojni organ države gostiteljice;
• d. priporočila ESRB, ki določajo minimalne standarde vzajemnosti na makrobonitetnem področju⁹ .

⁹ Prav tam.

1. Pregled

1.1 Sklici

• Člen 124 Izpostavljenosti, zavarovane s hipotekami na nepremičnine

1.2 Ugotovljene zahteve

1.3 Povezani standardi

2. Ugotovljene zahteve

3. Povezani standardi

• EBA - Published by the European Banking Authority at https://www.eba.europa.eu/