|
Upravljalni organ12 v nadzorni funkciji (v nadaljnjem besedilu: organ nadzora) bi moral biti odgovoren za sprejemanje in vzdrževanje politike prejemkov institucije ter za nadzor nad njenim uresničevanjem za zagotovitev, da v celoti deluje, kot je bilo določeno. Organ nadzora bi moral odobriti tudi vse naknadne pomembne izjeme za posamezne zaposlene in spremembe politike prejemkov ter pazljivo preučiti in spremljati njihove učinke. Morebitne izjeme ne bi smele temeljiti na vidiku spola ali drugih diskriminatornih vidikih ter bi morale biti ustrezno utemeljene in v skladu z zahtevami glede prejemkov v nacionalni zakonodaji. 30.Člani organa nadzora bi morali skupaj imeti ustrezno znanje, sposobnosti in izkušnje v zvezi s politikami in praksami prejemkov ter spodbudami in tveganji, ki lahko izhajajo iz njih. To bi moralo vključevati znanje, sposobnosti in izkušnje v zvezi z mehanizmi za uskladitev strukture prejemkov s profili tveganosti in strukturo kapitala institucije. 31.Organ nadzora bi moral zagotoviti, da se politike in prakse prejemkov institucije ustrezno izvajajo in usklajujejo s splošnim okvirom korporativnega upravljanja institucije, njeno korporativno kulturo in kulturo tveganja, nagnjenostjo k prevzemanju tveganj in pripadajočimi procesi upravljanja. 32.Prepoznati je treba nasprotja interesov, ki izhajajo iz politike prejemkov in dodeljevanja prejemkov ter jih ustrezno ublažiti, tudi z določitvijo objektivnih meril za dodelitev, ki temeljijo na sistemu notranjega poročanja, ustreznih kontrolah in načelu štirih oči. Politika prejemkov bi morala zagotoviti, da se pri zaposlenih, vključno z zaposlenimi, ki opravljajo kontrolne funkcije, ne pojavi nobeno pomembno nasprotje interesov. 33.Politika in prakse prejemkov ter postopki za njihovo določanje bi morali biti jasni, dobro dokumentirani in pregledni. Voditi bi bilo treba ustrezno dokumentacijo o procesu odločanja (npr. zapisnike ustreznih sestankov, ustrezna poročila in druge ustrezne dokumente) ter o utemeljitvi politike prejemkov. 34.Organ nadzora in organ vodenja ter komisije za prejemke in tveganja, če so ustanovljene, morajo med seboj tesno sodelovati in zagotoviti, da je politika prejemkov skladna s preudarnim in učinkovitim upravljanjem tveganj ter da ga spodbuja. 35.Politika prejemkov bi morala zagotoviti učinkovit okvir za merjenje uspešnosti, prilagoditve tveganjem ter povezave med uspešnostjo in nagrajevanjem. 36.Funkcija upravljanja tveganj in funkcija skladnosti poslovanja bi morali v skladu s svojima vlogama zagotoviti učinkovit prispevek pri določanju proračuna variabilnih prejemkov, meril uspešnosti in dodeljevanju prejemkov, če se pri teh funkcijah pojavijo pomisleki glede povezave med vedenjem zaposlenih in tveganostjo prevzetih poslov. 37.Organ nadzora bi moral določiti in nadzirati prejemke članov organa vodenja in, če komisija za prejemke iz razdelka 2.4 ni ustanovljena, neposredno nadzirati prejemke višjih uslužbencev v neodvisnih kontrolnih funkcijah, vključno s funkcijo upravljanja tveganj in funkcijo skladnosti poslovanja. 38.Organ nadzora bi moral pri oblikovanju, izvajanju in nadzoru politik prejemkov institucije upoštevati prispevek vseh pristojnih korporativnih funkcij in organov (npr. komisij, kontrolnih funkcij13 , kadrovskih funkcij, funkcij za pravne zadeve in strateško načrtovanje, proračunske funkcije itd.) ter poslovnih enot. 39.Kadrovska funkcija bi morala sodelovati pri oblikovanju in oceni politike prejemkov za institucijo ter obveščati o njej, vključno s strukturo prejemkov, vidikom nevtralnosti glede na spol, ravnmi prejemkov in spodbujevalnimi shemami, tako da bo mogoče z njo privlačiti in zadržati zaposlene, ki jih institucija potrebuje, in da bo usklajena s profilom tveganosti institucije. 40.Funkcija upravljanja tveganj bi morala pomagati pri opredelitvi primernih meril uspešnosti, ki upoštevajo prevzeta tveganja (vključno z naknadnimi prilagoditvami), in obveščati o njej, pomagati pa bi morala tudi pri ocenjevanju, kako struktura variabilnih prejemkov vpliva na profil tveganosti in kulturo prevzemanja tveganj institucije. Funkcija upravljanja tveganj bi morala potrditi in oceniti podatke o prilagoditvah tveganjem, povabiti pa bi jo bilo treba tudi na sestanke komisije za prejemke v zvezi s tem. 41.Funkcija skladnosti poslovanja bi morala analizirati, kako politika prejemkov vpliva na skladnost institucije z zakonodajo, predpisi, notranjimi politikami in kulturo prevzemanja tveganj, ter o vseh ugotovljenih tveganjih glede skladnosti in vprašanjih neskladnosti poročati upravljalnemu organu v funkciji vodenja in nadzora. Organ nadzora bi moral pri odobritvi, postopkih pregleda in nadzoru politike prejemkov upoštevati ugotovitve funkcije skladnosti poslovanja. 42.Funkcija notranje revizije bi morala v skladu s smernicami iz razdelka 2.5 izvesti neodvisen pregled zasnove, izvajanja in učinkov politik prejemkov institucije na njen profil tveganosti, pa tudi upravljanja teh učinkov. 43.V okviru skupine bi morale pristojne funkcije v konsolidacijski instituciji in podrejenih družbah po potrebi komunicirati in si izmenjevati informacije.
12 V različnih evropskih državah so strukture upravljalnega organa različne. V nekaterih državah je običajna enotirna struktura, tj. nadzorno in upravljalno funkcijo uprave opravlja en organ. V drugih državah pa je običajna dvotirna struktura, kar pomeni, da sta ustanovljena dva neodvisna organa, pri čemer eden opravlja funkcijo vodenja, drugi pa to funkcijo nadz i ra. 13 Neodvisna kontrolna funkcija zajema organizacijske enote, ki so neodvisne od poslovnih in korporativnih funkcij, so odgovorne za nadzor in spremljanje dejavnosti ter tveganj, ki izhajajo iz teh dejavnosti, in zagotavljajo skladnost z vsemi veljavnimi zakoni, pravili in predpisi ter funkcijam vodenja svetujejo v zvezi z zadevami z njihovega strokovnega področja. Neodvisne kontrolne funkcije običajno zajemajo funkcijo upravljanja tveganj ter funkciji skladnosti poslovanja in notranje revizije. Več podrobnosti o kontrolnih funkcijah je navedenih v Smernicah organa EBA o notranjem upravljanju (GL44), točke od 26 do 29.
|