46. Institucije bi morale določiti, katera kombinacija orodij za upravljanje in zmanjševanje …

Institucije bi morale določiti, katera kombinacija orodij za upravljanje in zmanjševanje tveganj bi k temu najbolje prispevala, pri čemer bi morale upoštevati vrsto orodij, vključno z naslednjimi:

• a) sodelovanje z nasprotnimi strankami, katerega cilj je boljše razumevanje profila tveganja nasprotne stranke ter zagotavljanje skladnosti z nagnjenostjo institucije k prevzemanju tveganj in strateškimi cilji, zlasti z:
• i. določitvijo nabora nasprotnih strank, s katerimi je treba sodelovati, ob upoštevanju rezultatov ocene pomembnosti in postopka merjenja tveganja;
• ii. vzpostavitvijo dialoga s temi nasprotnimi strankami, da se pregleda njihova odpornosti na ESG tveganja ob upoštevanju sektorske zakonodaje, ki vpliva na te nasprotne stranke, in morebitnega načrta prehoda, ki so ga pripravile;
• iii. če je ustrezno in mogoče, zagotavljanjem ustreznih informacij in nasvetov strankam glede ocenjevanja ali zmanjševanj a ESG tveganj, ki so jim izpostavljene, in
• iv. razmislekom o vrsti ukrepov na ravni posamezne nasprotne stranke, kot so prilagoditev ponudbe produktov, dogovor o načrtu in popravnih ukrepih za podporo prizadevanjem za prehod in povečanje odpornosti nasprotne stranke, ali v skrajnem primeru prekinitev odnosa, kadar se šte je, da nadaljevanje odnosa ni združljivo z načrt i in nagnjenostjo institucije k prevzemanju tveganj;
• b) prilagoditev finančnih pogojev (npr. vključno s pogodbeno dogovorjenimi zaščitnimi in popravnimi ukrepi), pogojev (npr. zapadlost) in/ali cenovne politike z uporabo meril, pomembnih za ESG tveganja, ter strategije upravljanja tveganj in politike glede notranjega kapitala ;
• c) upoštevanje ESG tveganj pri oblikovanju sektorskih politik ter pri določanju globalnih, regionalnih in sektorskih limitov tveganja, omejitev izpostavljenosti in strategij zmanjšanja finančnega vzvoda;
• d) diverzifikacija kreditnih in naložbenih portfeljev na podlagi meril, pomembnih za ESG tveganja, na primer v smislu gospodarskih sektorjev ali geografskih območij;
• e) druga orodja za upravljanje tveganj, ki se zdijo primerna v skladu z nagnjenostjo institucije k prevzemanju tveganj, kot je morebitna prerazporeditev financiranja med sektorji in znotraj njih v smeri izpostavljenosti, ki so bolj odporne na ESG tveganja.

1. Pregled

1.1 Sklici

1.2 Ugotovljene zahteve

1.3 Povezani standardi

2. Ugotovljene zahteve

3. Povezani standardi

• EBA - Published by the European Banking Authority at https://www.eba.europa.eu/