5.3 Nagnjenost k prevzemanju tveganj

Institucije bi morale zagotoviti, da so v okviru njihove nagnjenosti k prevzemanju tveganj jasno opredeljena in obravnavana ESG tveganja, ki so del njihovega popisa tveganj glede na opravljeno oceno pomembnosti. Določene bi morale biti tudi raven in vrste ESG tveganj, ki so jih institucije pripravljene prevzeti v svojem portfelju, tudi kar zadeva cilje glede koncentracije in razpršenosti portfelja. Vključevanje ESG tveganj v nagnjenost k prevzemanju tveganj bi moralo biti skladno s strateškimi cilji in zavezami institucije ter z načrti in cilji iz oddelka 6.

Nagnjenost k prevzemanju tveganj je treba uveljavljati ob podpori ključnih kazalnikov tveganja, povezanih z ESG tveganji, vključno z morebitnimi limiti , pragovi ali izključitvami. Pri določitvi relevantnih in ustreznih ključnih kazalnikov tveganja bi morale institucije upoštevati rezultate ocene pomembnosti in posebnosti svojega poslovnega modela, in sicer ob upoštevanju relevantnih poslovnih področij, d ejavnosti, produktov in izpostavljenosti do gospodarskih sektorjev in geografskih območij, vključno z jurisdikcijami in podrobnejšimi geografskimi območji. Pri določanju nabora ključnih kazalnikov tveganja, ki jih bodo uporabile v svojem okviru nagnjenosti k prevzemanju tveganj, bi morale upoštevati metrike naštete v oddelku 5.7.

Institucije bi morale zagotoviti, da vsi relevantni subjekti v skupini ter poslovna področja in enote, ki nosijo tveganje, ustrezno razumejo in uveljavljajo nagnjenost institucije k prevzemanju tveganj za področje ESG tveganj. Zlasti v velikih institucijah bi bilo treba limite tveganja določiti na različnih ravneh znotraj institucije ob zagotavljanju skladnosti s splošno nagnjenostjo k prevzemanju tveganj, upoštevati pa morajo elemente ESG tveganj v zvezi s produkti ali finančnimi instrumenti, ki jih je institucija izdala, iz nje izvirajo ali jih ima v lasti, segmenti strank, vrstami zavarovanja s premoženjem in instrumenti za zmanjševanje tveganja.

Nagnjenost institucije k prevzemanju tveganj in z njo povezani ključni kazalniki tveganja bi morali biti predmet postopkov spremljanja in stopnjevanja, kot je določeno v odstavku 80.