Člen 47 Ocena točnosti in pogostosti izračuna kapitalske zahteve za tveganje neplačila

(a)

preverijo, ali je cenilka, ki jo institucija uporablja za oceno tvegane vrednosti, natančna;

(b)

če izračun tvegane vrednosti temelji na simulacijah Monte Carlo, preverijo, ali število simulacij zagotavlja približevanje k stabilnim rezultatom, in lastnosti v zvezi z naključnostjo zaporedij, uporabljenih za pripravo simulacij;

(c)

preverijo, ali se pred izračunom sprememb vrednosti portfelja po neplačilih izdajateljev vrednost pozicij v portfeljih institucije nanaša na referenčni datum tvegane vrednosti;

(d)

preverijo, ali se z izjemo pozicij, za katere velja odstopanje iz člena 325bn(3) Uredbe (EU) št. 575/2013, pri izračunu tvegane vrednosti uporablja obdobje enega leta;

(e)

kadar se tveganje neplačila izračunava manj pogosto kot dnevno, analizirajo postopek, ki ga institucija uporablja za določitev pogostosti izračuna kapitalskih zahtev za tveganje neplačila, in preverijo, ali izračun z manjšo pogostostjo ne povzroči podcenjevanja tveganja;

(f)

preverijo, ali so pri lastniških instrumentih cene pri simulacijah neplačil teh lastniških instrumentov nastavljene na nič in ali notranji sistemi to sistematično zagotavljajo, lahko pa to tudi preverijo na vzorcu pozicij v lastniških instrumentih.

(a)

kadar se tveganje neplačila izračuna tedensko, analizirajo postopek, ki ga institucija uporablja za določitev dneva v tednu, na katerega se izračunajo kapitalske zahteve za tveganje neplačila;

(b)

od institucije zahtevajo, da izračuna dnevne izpostavljenosti s skokovitim naraščanjem verjetnosti neplačila v določenem obdobju, če še niso na voljo, in ocenijo, ali te izpostavljenosti kažejo na sistematično nižji profil tveganja v dneh, v katerih se izračunajo kapitalske zahteve;

(c)

lahko uporabijo tudi dodatne podatke, ki jih lahko institucija dnevno izračuna za namene notranjega upravljanja tveganj, vključno z dnevnimi občutljivostmi na najpomembnejše izdajatelje.

(a)

zahtevajo, da institucija predloži statistično napako Monte Carlo pri 95-odstotni stopnji zaupanja, in preverijo, ali je metoda, uporabljena za merjenje takšne statistične napake, zanesljiva;

(b)

zahtevajo, da institucija izračuna mero tvegane vrednosti z več različnimi arbitrarnimi izhodiščnimi vrednostmi, pri čemer so vse druge predpostavke enake, in preverijo, da metoda, uporabljena za simulacijo, ne daje pristranskih rezultatov;

(c)

ocenijo, ali so razlike v tveganih vrednostih z različnimi arbitrarnimi izhodiščnimi vrednostmi, izračunanih v skladu s točko (b), združljive s statistično napako iz točke (a), in, če niso, ocenijo temeljni vzrok za tako nezdružljivost in število simulacij, potrebnih za zagotovitev, da je statistična napaka manjša od 5 %.