Člen 2 Opredelitve

1.

„Površinske vode“celinske vode razen podzemne vode; somornice in obalno morje, ki glede kemijskega stanja vključujejo tudi teritorialno morje.

2.

„Podzemna voda“vso vodo pod zemeljskim površjem v zasičenem območju in v neposrednem stiku s tlemi ali podtaljem.

3.

„Celinske vode“vse stoječe ali tekoče vode na površju kopnega in vso podzemno vodo na kopenski strani temeljne črte, od katere se meri širina teritorialnega morja.

4.

„Reka“telo celinske vode, ki večji del teče po površini, vendar pa del njenega toka lahko teče tudi pod zemljo.

5.

„Jezero“telo stoječe celinske površinske vode.

6.

„Somornice“telesa površinske vode v bližini rečnih ustij, ki so zaradi bližine obalnih voda delno slana, vendar nanje znatno vplivajo tokovi sladke vode.

7.

„Obalno morje“površinsko vodo na kopenski strani črte, ki je v vsaki svoji točki oddaljena eno navtično miljo na morsko stran od najbližje točke temeljne črte, od katere se meri širina teritorialnega morja; kadar je primerno, se razteza do zunanje meje somornic.

8.

„Umetno vodno telo“telo površinske vode, ki ga je ustvaril človek.

9.

„Močno preoblikovano vodno telo“telo površinske vode, ki ga je določila država članica skladno z določbami Priloge II in katerega značilnosti so znatno spremenjene zaradi fizičnih sprememb, ki jih je povzročilo človekovo delovanje,

10.

„Telo površinske vode“ločen in pomemben sestavni del površinske vode, kot na primer jezero, vodni zbiralnik, potok, reka ali kanal, del potoka, reke ali kanala, somornica ali del obalnega morja.

11.

„Vodonosnik“kamninski sloj ali sloje ali druge geološke plasti pod zemeljsko površino, ki so dovolj porozne ali prepustne, da omogočajo pomemben tok podzemne vode ali odvzem pomembnih količin podzemne vode.

12.

„Telo podzemne vode“razločen volumen podzemne vode v vodonosniku ali vodonosnikih.

13.

„Povodje“območje kopnega, s katerega ves površinski odtok teče preko zaporedja potokov, rek in lahko tudi jezer skozi eno samo rečno ustje, estuarij ali delto v morje.

14.

„Porečje“območje kopnega, s katerega ves površinski odtok teče skozi vrsto potokov, rek in lahko tudi jezer v določeno točko vodotoka (običajno v jezero ali sotočje rek).

15.

„Vodno območje“na podlagi člena 3(1) za glavno enoto upravljanja povodij določeno območje kopnega in morja, ki ga sestavlja eno ali več sosednjih povodij, skupaj z njimi povezane podzemne vode in obalno morje.

16.

„Pristojni organ“organ ali organe, določene na podlagi člena 3(2) ali 3(3).

17.

„Stanje površinske vode“splošni izraz stanja telesa površinske vode, ki ga določa bodisi njegovo ekološko bodisi njegovo kemijsko stanje, in sicer tisto, ki je slabše.

18.

„Dobro stanje površinske vode“stanje vodnega telesa površinske vode, kadar sta njegovo ekološko stanje in njegovo kemijsko stanje najmanj „dobri“.

19.

„Stanje podzemne vode“splošen izraz stanja, ki ga določa bodisi njegovo količinsko bodisi njegovo kemijsko stanje, in sicer tisto, ki je slabše.

20.

„Dobro stanje podzemne vode“stanje telesa podzemne vode, ko sta njegovo količinsko stanje in njegovo kemijsko stanje najmanj „dobri“.

21.

„Ekološko stanje“izraz kakovosti zgradbe in delovanja vodnih ekosistemov, povezanih s površinskimi vodami, skladno z razvrstitvijo v Prilogi V.

22.

„Dobro ekološko stanje“stanje telesa površinske vode v skladu z razvrstitvijo v Prilogi V.

23.

„Dober ekološki potencial“stanje močno preoblikovanega ali umetnega vodnega telesa, ki je tako opredeljeno skladno z ustreznimi določbami Priloge V.

24.

„Dobro kemijsko stanje površinske vode“kemijsko stanje, ki je potrebno, da se dosežejo okoljski cilji za površinske vode, določeni v členu 4(1), točka (a), te direktive, to je kemijsko stanje telesa površinske vode, v katerem koncentracije onesnaževal ne presegajo ne okoljskih standardov kakovosti za prednostne snovi iz dela A Priloge I k Direktivi 2008/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 ) niti okoljskih standardov kakovosti za onesnaževala, značilna za povodje, določenih in uporabljenih v skladu s členom 8d navedene direktive, in v katerem sprožitvene vrednosti, ki temeljijo na učinkih, kadar so te na voljo, tudi niso presežene.

25.

„Dobro kemijsko stanje podzemne vode“kemijsko stanje telesa podzemne vode, ki izpolnjuje vse pogoje iz preglednice 2.3.2. v Prilogi V.

26.

„Količinsko stanje“izraz stopnje vpliva na telo podzemne vode zaradi neposrednega in posrednega odvzemanja.

27.

„Razpoložljiv vir podzemne vode“dolgoročno povprečno letno stopnjo celotne obnove telesa podzemne vode, zmanjšano za dolgoročni letni pretok, potreben, da se dosežejo cilji ekološke kakovosti za z njim povezane površinske vode, določeni v členu 4, tako da se prepreči kakršno koli pomembno poslabšanje ekološkega stanja teh voda in kakršna koli pomembna škoda na kopenskih ekosistemih, ki so z njim povezani.

28.

„Dobro količinsko stanje“stanje v skladu s preglednico 2.1.2 Priloge V.

29.

„Nevarne snovi“snovi ali skupine snovi, ki so strupene, obstojne in se lahko kopičijo v organizmih, in druge snovi ali skupine snovi, ki so enako zaskrbljujoče.

30.

„Prednostne snovi“snovi iz dela A Priloge I k Direktivi 2008/105/ES, ki so snovi, ki predstavljajo znatno tveganje za vodno okolje ali tveganje, ki se prenaša po vodnem okolju, ter so prednostno obravnavane v skladu s členom 16(2) te direktive.

30a.

„Prednostne nevarne snovi“prednostne snovi, ki so označene kot „nevarne“ v skladu z zakonodajo iz člena 16(3).

30b.

„Onesnaževala, značilna za povodje“onesnaževala, ki niso opredeljena oziroma niso več opredeljena kot prednostne snovi, vendar so države članice na podlagi ocene pritiskov in vplivov na telesa površinske vode, opravljene v skladu s Prilogo II, ugotovile, da se v pomembnih količinah odvajajo ali odlagajo v povodje ali porečje in tako predstavljajo znatno tveganje za vodno okolje ali tveganje, ki se prenaša po vodnem okolju, na njihovem ozemlju.

31.

„Onesnaževalo“kakršno koli snov, ki lahko povzroči onesnaženje, zlasti tiste iz Priloge VIII.

32.

„Neposredno odvajanje v podzemno vodo“odvajanje onesnaževal v podzemno vodo brez pronicanja skozi tla ali podtalje.

33.

„Onesnaževanje“neposredno ali posredno vnašanje snovi ali toplote v zrak, vodo ali tla, ki je posledica človekove dejavnosti in lahko škoduje zdravju ljudi ali kakovosti vodnih ekosistemov ali kopenskih ekosistemov, ki so neposredno odvisni od vodnih ekosistemov; poškoduje materialno lastnino ali škoduje ali posega v uživanje in druge dovoljene rabe okolja.

34.

„Okoljski cilji“cilje, določene v členu 4.

35.

„Okoljski standard kakovosti“koncentracijo posameznega onesnaževala ali skupine onesnaževal v vodi, sedimentih ali organizmih, ki ne sme biti presežena, da se zavarujeta zdravje ljudi in okolje.

35a.

„Sprožitvena vrednost, ki temelji na učinkih“prag za učinke onesnaževala ali skupine onesnaževal v vodi, sedimentih ali organizmih, kadar se ti učinki merijo z ustrezno in znanstveno potrjeno metodo spremljanja, ki temelji na učinkih, pri čemer bi se nad tem pragom lahko pojavili škodljivi učinki tega onesnaževala ali skupine onesnaževal v vodi, sedimentih ali organizmih za zdravje ljudi ali okolje.

36.

„Kombiniran pristop“nadzor nad odvajanjem in emisijami v površinske vode skladno s pristopom iz člena 10.

37.

„Voda, namenjena za prehrano ljudi“pomeni vodo, namenjeno za prehrano ljudi, kakor je opredeljena v členu 2, točka 1, Direktive (EU) 2020/2184 Evropskega parlamenta in Sveta ( 2 ).

38.

„Storitve za rabo vode“

vse storitve, s katerimi se za gospodinjstva, javne institucije ali katero koli gospodarsko dejavnost zagotavljajo:

39.

storitve za rabo vode skupaj s katero koli dejavnostjo, opredeljeno v členu 5 in Prilogi II, ki pomembno vpliva na stanje vode.

Ta pristop se uporablja za namene člena 1 in za ekonomsko analizo, izvedeno skladno s členom 5 in točko (b) Priloge III.

40.

maso, izraženo z določenimi posebnimi parametri, koncentracijo in/ali stopnjo emisije, ki se v nobenem časovnem obdobju ali več časovnih obdobjih ne smejo preseči. Mejne vrednosti emisij se lahko določijo tudi za določene skupine, družine ali vrste snovi, zlasti tiste, opredeljene na podlagi člena 16.

Mejne vrednosti emisij za snovi se običajno uporabljajo na mestu, kjer emisije zapuščajo obrat, pri njihovem določanju pa se redčenje zanemari. Glede posrednih izpustov v vodo se lahko pri določanju mejnih vrednosti emisij za zadevne obrate upošteva učinek čistilne naprave, če se zagotovi enaka raven varstva okolja kot celote in če to ne privede do višjih ravni onesnaženja v okolju.

41.

„Nadzor nad emisijami“nadzor, za katerega je potrebno določeno omejevanje emisij, kot so na primer mejna vrednost emisije, ali kako drugače določane meje ali pogoji za učinke, naravo ali druge značilnosti emisije ali pogojev obratovanja, ki vplivajo na emisije. Uporaba izraza „nadzor nad emisijami“ v tej direktivi s glede določb katere koli druge direktive ne šteje za ponovno razlago zadevnih določb.

42.

„Poslabšanje stanja vodnega telesa“pomeni poslabšanje stanja vsaj enega od elementov kakovosti v smislu Priloge V za en razred, tudi če to poslabšanje ne povzroči spremembe v razvrstitvi vodnega telesa kot celote v nižji razred; če pa je element kakovosti že v najnižjem razredu, pomeni vsako nadaljnje poslabšanje tega elementa poslabšanje stanja vodnega telesa.