|
+PRILOGA C MESEČNA STATISTIKA ENERGETIKE |
PRILOGA C MESEČNA STATISTIKA ENERGETIKE
PRILOGA C MESEČNA STATISTIKA ENERGETIKE V tej prilogi so opisani področje uporabe, enote, obdobje poročanja, pogostost, rok in načini posredovanja za mesečno zbiranje statističnih podatkov o energetiki. Priloga A vsebuje pojasnila izrazov, ki niso pojasnjeni v tej prilogi. Za zbiranje vseh podatkov, navedenih v tej prilogi, se uporabljajo naslednje določbe:
a)
obdobje poročanja: obdobje poročanja o navedenih podatkih je koledarski mesec;
b)
pogostost: podatke bi bilo treba sporočiti vsak mesec;
c)
oblika pošiljanja podatkov: oblika pošiljanja podatkov bi morala biti v skladu z ustreznim standardom za izmenjavo podatkov, ki ga določi Eurostat;
d)
metoda pošiljanja podatkov: podatke bi bilo treba predložiti ali vnesti v elektronski obliki v Eurostatovo enotno vstopno točko za podatke. 1. TRDNA GORIVA 1.1 Zadevni energenti To poglavje zadeva poročanje o naslednjih gorivih: 1.1.1 Črni premog 1.1.2 Rjavi premog 1.1.3 Šota 1.1.4 Naftni skrilavec in katranski pesek 1.1.5 Koks za koksarne 1.2 Seznam agregatov 1.2.1 V zvezi s črnim premogom morajo biti navedeni naslednji agregati: 1.2.1.1 Proizvodnja 1.2.1.2 Pridelani proizvodi 1.2.1.3 Uvoz 1.2.1.4 Uvoz iz držav zunaj EU 1.2.1.5 Izvoz 1.2.1.6 Začetno stanje skupnih zalog na nacionalnem ozemlju To so količine zalog v rudnikih ter zalog uvoznikov in potrošnikov, ki uvažajo neposredno. 1.2.1.7 Končno stanje skupnih zalog na nacionalnem ozemlju To so količine zalog v rudnikih ter zalog uvoznikov in potrošnikov, ki uvažajo neposredno. 1.2.1.8 Dobava za proizvajalce po glavni dejavnosti 1.2.1.9 Dobava za koksarne Razen črnega premoga, porabljenega za podporo v naftnih rafinerijah, ki se navede v „Dobava za celotno industrijo“. 1.2.1.10 Dobava za celotno industrijo Zajema črni premog, dobavljen za sektor pretvorbe (razen črnega premoga, navedenega v „Dobava za proizvajalce po glavni dejavnosti“ in „Dobava za koksarne“), energetski sektor in porabo končne energije v industrijskem sektorju. 1.2.1.10.1. Dobava za železarsko in jeklarsko industrijo Zajema črni premog, vnesen v plavž, kakor je opredeljeno v členu 2.2.11 Priloge A, in porabo končne energije črnega premoga v sektorju železa in jekla, kakor je opredeljeno v členu 2.6.1.8 Priloge A. Razen črnega premoga, porabljenega za podporo v plavžih, ki se navede v „Dobava za celotno industrijo“. 1.2.1.11 Druga dobava (storitve, gospodinjstva itd.) Količina črnega premoga, dobavljena sektorjem, ki niso posebej omenjeni. 1.2.2 V zvezi z rjavim premogom, šoto ter naftnim skrilavcem in katranskim peskom morajo biti navedeni naslednji agregati: 1.2.2.1 Proizvodnja 1.2.2.2 Uvoz 1.2.2.3 Izvoz 1.2.2.4 Začetno stanje skupnih zalog na nacionalnem ozemlju To so količine zalog v rudnikih ter zalog uvoznikov in potrošnikov, ki uvažajo neposredno. 1.2.2.5 Končno stanje skupnih zalog na nacionalnem ozemlju To so količine zalog v rudnikih ter zalog uvoznikov in potrošnikov, ki uvažajo neposredno. 1.2.2.6 Za šoto se lahko namesto začetne in končne ravni skupnih zalog navedejo spremembe zalog. 1.2.2.7 Dobava za proizvajalce po glavni dejavnosti 1.2.3 V zvezi s koksom za koksarne morajo biti navedeni naslednji agregati: 1.2.3.1 Proizvodnja 1.2.3.2. Uvoz 1.2.3.3 Uvoz iz držav zunaj EU 1.2.3.4 Izvoz 1.2.3.5 Začetno stanje skupnih zalog na nacionalnem ozemlju To so količine zalog proizvajalcev, uvoznikov in potrošnikov, ki uvažajo neposredno. 1.2.3.6 Končno stanje skupnih zalog na nacionalnem ozemlju To so količine zalog proizvajalcev, uvoznikov in potrošnikov, ki uvažajo neposredno. 1.2.3.7 Dobava za železarsko in jeklarsko industrijo Zajema koks za koksarne, vnesen v plavž, kakor je opredeljeno v členu 2.2.11 Priloge A, in porabo končne energije koksa za koksarne v sektorju železa in jekla, kakor je opredeljeno v členu 2.6.1.8 Priloge A. Razen koksa za koksarne, porabljenega kot energija za podporo v plavžih. 1.3 Merske enote Navedene količine morajo biti izražene v kt (kilotonah). 1.4 Rok za pošiljanje podatkov V dveh koledarskih mesecih po mesecu poročanja. 2. ELEKTRIČNA ENERGIJA 2.1 Zadevni energenti To poglavje zadeva poročanje o električni energiji. 2.2 Seznam agregatov V zvezi z električno energijo morajo biti navedeni naslednji agregati: 2.2.1 Neto proizvodnja električne energije v jedrskih elektrarnah 2.2.2 Neto proizvodnja električne energije v konvencionalnih termoelektrarnah, ki uporabljajo premog 2.2.3 Neto proizvodnja električne energije v konvencionalnih termoelektrarnah, ki uporabljajo nafto 2.2.4 Neto proizvodnja električne energije v konvencionalnih termoelektrarnah, ki uporabljajo plin 2.2.5 Neto proizvodnja električne energije v konvencionalnih termoelektrarnah, ki uporabljajo vnetljive obnovljive vire (kot so trdna biogoriva, bioplini, tekoča biogoriva, obnovljivi komunalni odpadki) 2.2.6 Neto proizvodnja električne energije v konvencionalnih termoelektrarnah, ki uporabljajo druga neobnovljiva vnetljiva goriva (kot so neobnovljivi industrijski odpadki in neobnovljivi komunalni odpadki) 2.2.7 Neto proizvodnja električne energije v pravih hidroelektrarnah 2.2.8 Neto proizvodnja električne energije v mešanih hidroelektrarnah 2.2.9 Neto proizvodnja električne energije v pravih črpalnih hidroelektrarnah 2.2.10 Neto proizvodnja električne energije v vetrnih elektrarnah na kopnem 2.2.11 Neto proizvodnja električne energije v vetrnih elektrarnah na morju 2.2.12 Neto proizvodnja električne energije v solarnih fotonapetostnih elektrarnah 2.2.13 Neto proizvodnja električne energije v solarnih termoelektrarnah 2.2.14 Neto proizvodnja električne energije v geotermalnih elektrarnah 2.2.15 Neto proizvodnja električne energije iz drugih obnovljivih virov (kot so energija plimovanja, valov in morja ter drugi nevnetljivi obnovljivi viri) 2.2.16 Neto proizvodnja električne energije neopredeljenega izvora 2.2.17 Uvoz 2.2.17.1 Od tega: iz EU 2.2.18 Izvoz 2.2.18.1 Od tega: v EU 2.2.19 Električna energija, porabljena za črpalne hidroelektrarne 2.3 Merske enote Navedene količine morajo biti izražene v GWh (gigavatnih urah). 2.4 Rok za pošiljanje podatkov V dveh koledarskih mesecih po mesecu poročanja. 3. NAFTA IN NAFTNI DERIVATI 3.1 Zadevni energenti Če ni navedeno drugače, to zbiranje podatkov velja za vse energente iz Poglavja 3.4 Priloge A. NAFTA (surova nafta in naftni derivati). Kategorija „Drugi proizvodi“ zajema količine, ki ustrezajo opredelitvi iz Poglavja 3.4 Priloge A, in količine belega špirita in SBP, maziv, bitumna in parafinskih voskov; teh proizvodov se ne bi smelo navajati ločeno. 3.2 Seznam agregatov Če ni določeno drugače, morajo biti naslednji agregati navedeni za vse energente, naštete v prejšnjem odstavku. 3.2.1 OSKRBA S SUROVO NAFTO, NGL, PETROKEMIČNIMI SUROVINAMI, ADITIVI IN DRUGIMI OGLJIKOVODIKI Opomba za aditive in biogoriva: vključiti ne le že mešane količine, temveč tudi vse količine, namenjene za mešanje. Naslednji agregati morajo biti navedeni za surovo nafto, NGL, petrokemične surovine, aditive/kisikove spojine, biogoriva in druge ogljikovodike: 3.2.1.1 Domača proizvodnja (se ne uporablja za petrokemične surovine in biogoriva) 3.2.1.2 Količine, prejete iz drugih virov (se ne uporablja za surovo nafto, NGL in petrokemične surovine) 3.2.1.3 Povratki Končni proizvodi ali polproizvodi, ki jih končni porabniki vrnejo rafinerijam za predelavo, mešanje ali prodajo. Običajno so to stranski proizvodi petrokemičnih predelovalnih dejavnosti. Uporablja se samo za petrokemične surovine. 3.2.1.4 Prenos proizvodov Uvoženi naftni derivati, ki se ne dobavljajo končnim porabnikom in so ponovno uporabljeni kot surovine za nadaljnji proces obdelave v rafineriji. Uporablja se samo za petrokemične surovine. 3.2.1.5 Uvoz 3.2.1.6 Izvoz Opomba za uvoz in izvoz: Zajete so količine surove nafte in proizvodov, ki so uvoženi ali izvoženi v okviru sporazumov o procesih predelave (tj. rafiniranje na podlagi računa). Pri surovi nafti in NGL bi bilo treba navesti izvorno državo; pri petrokemičnih surovinah in končnih proizvodih bi bilo treba navesti državo končnega prejema. Zajeti so vsi utekočinjeni plini (npr. UNP), pridobljeni s ponovnim uplinjanjem uvoženega utekočinjenega zemeljskega plina in naftnih derivatov, neposredno uvoženih ali izvoženih v okviru petrokemične industrije. 3.2.1.7 Neposredna uporaba 3.2.1.8 Spremembe zalog Povečanje zalog se vpiše s pozitivnim, zmanjšanje zalog pa z negativnim predznakom. 3.2.1.9 Zabeležena poraba v rafineriji To je opredeljeno kot skupna količina nafte (vključno z drugimi ogljikovodiki in aditivi), v zvezi s katero je bilo zabeleženo, da je bila obdelana v rafineriji (vnos v rafinerijah). 3.2.1.10 Izgube v rafinerijah Razlika med zabeleženo porabo v rafineriji in bruto proizvodnjo rafinerije. Do izgub lahko pride zaradi izhlapevanja med destilacijo. Navedene izgube so prikazane s pozitivnim številom. Možna so povišanja volumna, ne pa tudi mase. 3.2.2 OSKRBA S KONČNIMI PROIZVODI V zvezi s surovo nafto, NGL, rafinerijskim plinom, etanom, UNP, primarnim bencinom, biobencinom, nebiološkim bencinom, letalskim bencinom, bencinskim reaktivnim gorivom, biokerozinom za reaktivne motorje, nebiološkim kerozinom za reaktivne motorje, drugimi kerozini, biodizli, nebiološkim plinskim oljem/dizelskim gorivom, kurilnim oljem z nizko vsebnostjo žvepla, kurilnim oljem z visoko vsebnostjo žvepla, petrolkoksom in drugimi proizvodi se navedejo naslednji agregati: 3.2.2.1 Prejeti primarni proizvodi 3.2.2.2 Bruto proizvodnja rafinerije (se ne uporablja za surovo nafto in NGL) 3.2.2.3 Reciklirani proizvodi (se ne uporablja za surovo nafto in NGL) 3.2.2.4 Rafinerijsko gorivo (se ne uporablja za surovo nafto in NGL) Poglavje 2.3 Priloge A. Energetski sektor – naftne rafinerije; zajeta so goriva, uporabljena v rafinerijah za proizvodnjo električne energije in toplote, namenjenih za prodajo. 3.2.2.5 Uvoz (se ne uporablja za surovo nafto, NGL in rafinerijski plin) 3.2.2.6 Izvoz (se ne uporablja za surovo nafto, NGL in rafinerijski plin) Opomba za uvoz in izvoz iz točke 3.2.1 se uporablja tudi tu. 3.2.2.7 Mednarodna pomorska skladišča (se ne uporablja za surovo nafto in NGL) 3.2.2.8 Reklasifikacija proizvodov 3.2.2.9 Prenos proizvodov (se ne uporablja za surovo nafto in NGL) 3.2.2.10 Spremembe zalog (se ne uporablja za surovo nafto, NGL in rafinerijski plin) Povečanje zalog se vpiše s pozitivnim, zmanjšanje zalog pa z negativnim predznakom. 3.2.2.11 Zabeležena bruto notranja dobava Zabeležena dobava končnih naftnih derivatov iz primarnih virov (npr. iz rafinerij, obratov za mešanje itd.) na notranji trg. 3.2.2.11.1 Mednarodni letalski promet (se uporablja le za letalski bencin, bencinsko reaktivno gorivo, biokerozin za reaktivne motorje, nebiološki kerozin za reaktivne motorje) 3.2.2.11.2 Proizvajalci po glavni dejavnosti – elektrarne 3.2.2.11.3 Cestni promet (uporablja se le za UNP) 3.2.2.11.4 Notranja plovba in železniški promet (uporablja se le za biodizle, nebiološko plinsko olje/dizelsko gorivo) 3.2.2.12 Petrokemija 3.2.2.13 Povratki v rafinerije (se ne uporablja za surovo nafto in NGL) 3.2.3 UVOZ PO DRŽAVI IZVORA – IZVOZ PO NAMEMBNI DRŽAVI Uvoz bi bilo treba sporočiti po državi izvora in izvoz po namembni državi. Opomba za uvoz in izvoz iz točke 3.2.1 se uporablja tudi tu. 3.2.4 RAVNI ZALOG Naslednje začetne in končne zaloge je treba navesti za vse energente, vključno za aditive/kisikove spojine, razen za rafinerijski plin: 3.2.4.1 Zaloge na nacionalnem ozemlju Zaloge na naslednjih lokacijah: v cisternah v rafinerijah, tovornih terminalih, cisternah ob cevovodih, v baržah in obalnih tankerjih (če sta pristanišče odhoda in pristanišče prihoda v isti državi), v tankerjih v pristanišču države članice (če bodo raztovorjene v pristanišču), prostorih za zaloge na ladjah v notranji plovbi. Niso zajete zaloge nafte v cevovodih, vagonih cisternah, tovornjakih cisternah, prostorih za zaloge na morskih ladjah, bencinskih črpalkah, prodajalnah in prostorih za zaloge na morju. 3.2.4.2 Zaloge, skladiščene za druge države v okviru dvostranskih vladnih sporazumov Zaloge na nacionalnem ozemlju, ki pripadajo drugi državi in do katerih ima ta zagotovljen dostop na podlagi sporazuma med zadevnima vladama. 3.2.4.3 Zaloge z znanim namembnim krajem zunaj državnih meja Zaloge na nacionalnem ozemlju, ki niso vključene v točko 3.2.4.2 in pripadajo drugi državi ali pa so namenjene zanjo. Te zaloge so lahko znotraj ali zunaj območij pod carinskim nadzorom. 3.2.4.4 Druge zaloge na območjih pod carinskim nadzorom Zajete so zaloge, ki niso vključene v točkah 3.2.4.2 in 3.2.4.3, ne glede na to, ali so bile ocarinjene ali ne. 3.2.4.5 Zaloge glavnih potrošnikov Zajete so zaloge, ki so predmet vladnega nadzora. Ta opredelitev ne vključuje drugih zalog potrošnikov. 3.2.4.6 Zaloge na krovu morskih plovil, ki vstopajo na ozemlje, v pristanišču ali na privezu Zaloge, ne glede na to, ali so bile carinjene ali ne. Ta kategorija ne zajema zalog na krovu plovil na odprtem morju. Zajeta je nafta na obalnih tankerjih, če sta tako njihovo pristanišče odhoda kot njihovo pristanišče prihoda v isti državi. V primeru plovila, ki vstopa in ima več pristanišč raztovarjanja, navedite samo količino, ki bo raztovorjena v državi poročanja. 3.2.4.7 Vladne zaloge na nacionalnem ozemlju Zajete so zaloge za nevojaške namene, ki jih vlada skladišči na nacionalnem ozemlju in so v lasti ali pod nadzorom vlade ter skladiščene izključno za nujne primere. Niso zajete zaloge državnih naftnih družb ali javnih podjetij za proizvodnjo električne energije, ali zaloge, ki jih neposredno skladiščijo naftne družbe v imenu vlad. 3.2.4.8 Zaloge organizacij, ki skladiščijo zaloge na nacionalnem ozemlju Zaloge javnih in zasebnih družb, ki upravljajo zaloge izključno za nujne primere. Niso zajete obvezne zaloge, ki jih hranijo zasebna podjetja. 3.2.4.9 Vse druge zaloge na nacionalnem ozemlju Vse druge zaloge, ki izpolnjujejo pogoje iz točke 3.2.4.1. 3.2.4.10 Zaloge v tujini v okviru dvostranskih vladnih sporazumov Zaloge, ki pripadajo državi poročanja, vendar so v drugi državi, in do katerih imate zagotovljen dostop na podlagi sporazuma med zadevnima vladama. 3.2.4.10.1 Od tega: vladne zaloge 3.2.4.10.2 Od tega: zaloge organizacij, ki skladiščijo zaloge 3.2.4.10.3 Od tega: druge zaloge 3.2.4.11 Zaloge v tujini, ki so dokončno predvidene za uvoz v državo poročanja Zaloge, ki niso vključene v kategorijo 10 in so last države poročevalke, a se nahajajo v drugi državi, kjer čakajo na uvoz v državo poročevalko. 3.2.4.12 Druge zaloge na območjih pod carinskim nadzorom Druge zaloge na nacionalnem ozemlju, ki niso zajete v zgornjih kategorijah. 3.2.4.13 Vsebina cevovodov Nafta (surova nafta in naftni derivati) v cevovodih, potrebna za vzdrževanje toka v cevovodih. Poleg tega je treba po zadevnih državah navesti razčlenjene podatke o količinah:
3.2.4.13.1
končnih zalog, ki se hranijo za druge države v okviru uradnega sporazuma, na upravičenca;
3.2.4.13.2
končnih zalog, ki se hranijo za druge države v okviru uradnega sporazuma, od katerih se hranijo kot garancije za dostavo (stock tickets), na upravičenca;
3.2.4.13.3
končnih zalog z znanim namembnim krajem zunaj državnih meja, na upravičenca;
3.2.4.13.4
končnih zalog, ki se hranijo v tujini v okviru uradnega sporazuma, po lokaciji;
3.2.4.13.5
končnih zalog, ki se hranijo v tujini v okviru uradnega sporazuma, od katerih se hranijo kot garancije za dostavo (stock tickets), po lokaciji;
3.2.4.13.6
končnih zalog, ki so dokončno predvidene za uvoz v državo poročanja, po lokaciji. „Začetne zaloge“ so zaloge na zadnji dan meseca pred mesecem poročanja. „Končne zaloge“ so zaloge na zadnji dan meseca poročanja. 3.3 Merske enote Navedene količine morajo biti izražene v kt (kilotonah). 3.4 Rok za pošiljanje podatkov V 55 dneh po mesecu poročanja. 3.5 Geografske opombe Samo zaradi statističnega poročanja se pojasnila iz Poglavja 1 Priloge A uporabljajo z naslednjo posebno izjemo: Švica, vključno z Lihtenštajnom. 4. ZEMELJSKI PLIN 4.1 Zadevni energenti To poglavje zadeva poročanje o zemeljskem plinu. 4.2 Seznam agregatov V zvezi z zemeljskim plinom je treba navesti naslednje agregate: 4.2.1 DOMAČA PROIZVODNJA Vsa suha tržna proizvodnja znotraj nacionalnih meja, vključno s priobalno proizvodnjo. Proizvodnja se meri po prečiščenju ter ekstrakciji NGL in žvepla. Ne zajema izgub pri pridobivanju in količin, ki so bile ponovno dovedene, izpuščene v ozračje ali so izgorele. Zajema količine, porabljene v okviru industrije zemeljskega plina; pri pridobivanju plina, v cevovodih in obratih za predelavo. 4.2.2 UVOZ (VNOSI) 4.2.3 IZVOZ (IZSTOPI) Opomba za uvoz in izvoz: navesti je treba vse količine zemeljskega plina, ki fizično prečkajo nacionalne meje države, in sicer ne glede na to, ali so bile carinjene ali ne. To vključuje količine, ki potujejo prek vaše države; te količine v tranzitu je treba navesti kot uvoz in kot izvoz. Uvoz utekočinjenega zemeljskega plina zajema le suhi tržni enakovredni proizvod, vključno s količinami za lastno porabo pri ponovnem uplinjanju. Količine za lastno porabo pri ponovnem uplinjanju je treba navesti v kategoriji Lastna poraba in izgube industrije zemeljskega plina (glej točko 4.2.11). Vse utekočinjene pline (npr. UNP), pridobljene pri ponovnem uplinjanju uvoženega LNG, je treba navesti pod „Količine, prejete iz drugih virov“ kategorije „Drugi ogljikovodiki“ v skladu z opredelitvijo iz Poglavja 3 te priloge (NAFTA IN NAFTNI DERIVATI). 4.2.4 SPREMEMBE ZALOG Povečanje zalog se vpiše s pozitivnim, zmanjšanje zalog pa z negativnim predznakom. 4.2.5 ZABELEŽENA BRUTO NOTRANJA DOBAVA Ta kategorija se nanaša na dobavo tržnega plina na notranji trg, vključno s plinom, uporabljenim v plinski industriji za ogrevanje in delovanje njene opreme (tj. poraba pri pridobivanju plina, v cevovodnih sistemih in obratih za predelavo); vključiti je treba tudi izgube pri prenosu in distribuciji. 4.2.6 ZAČETNO STANJE ZALOG NA NACIONALNEM OBMOČJU 4.2.8 KONČNO STANJE ZALOG NA NACIONALNEM OBMOČJU 4.2.9 ZAČETNO STANJE ZALOG V TUJINI 4.2.10 KONČNO STANJE ZALOG V TUJINI Opomba za stanje zalog: zajema zemeljski plin, uskladiščen v plinskem in tekočem stanju. 4.2.11 LASTNA PORABA IN IZGUBE INDUSTRIJE ZEMELJSKEGA PLINA Količine plina za lastno porabo, uporabljenega v plinski industriji za ogrevanje in delovanje njene opreme (tj. poraba pri pridobivanju plina, v cevovodnem sistemu in obratih za predelavo); zajema izgube pri prenosu in distribuciji. 4.2.12 UVOZ (VNOSI) PO DRŽAVI IZVORA IN IZVOZ (IZSTOPI) PO NAMEMBNI DRŽAVI Uvoz (vnosi) bi bilo treba sporočiti po državi izvora in izvoz (izstopi) po namembni državi. Opomba za uvoz in izvoz iz točke 4.2.3 se uporablja tudi tu. Uvoz in izvoz je treba navesti samo za sosednjo državo ali državo, ki ima neposredno plinovodno povezavo, v primeru utekočinjenega zemeljskega plina (UZP) pa za državo, v kateri je bil plin naložen na ladjo za prevoz. 4.2.13 DOBAVA ZA PROIZVODNJO ELEKTRIČNE ENERGIJE 4.3 Merske enote Količine morajo biti izražene v dveh oblikah:
4.3.1
v obliki fizičnih količin, tj. v milijonih m3 (milijonih kubičnih metrov) pod referenčnimi pogoji (15 °C, 101 325 Pa),
4.3.2
v obliki energijske vrednosti, tj. v TJ (terajoulih) na osnovi bruto kalorične vrednosti. 4.4 Rok za pošiljanje podatkov V 55 dneh po mesecu poročanja. 1. Pregled
1.1 Sklici1.2 Ugotovljene zahteve1.3 Povezani standardi2. Ugotovljene zahteve
3. Povezani standardi
|