+PRILOGA V

PRILOGA V

Predloga za nacionalno oceno tveganja

Splošne informacije

Ime pristojnega organa, ki je odgovoren za pripravo te ocene tveganja ( 13 ).

1. Opis sistema

1.1

Navedite kratek in jedrnat opis regionalnega plinskega sistema za vsako rizično skupino ( 14 ), v kateri sodeluje država članica, ki vsebuje:

(a)

glavne številčne podatke o porabi plina ( 15 ): končna letna poraba plina (bcm) in razčlenitev po vrstah odjemalcev ( 16 ), konična obremenitev (skupna in razčlenitev po kategorijah odjemalcev v mcm/d);

(b)

opis delovanja plinskega sistema/sistemov v zadevnih rizičnih skupinah: glavni tokovi (vstopni/izstopni/tranzitni), zmogljivost vstopnih/izstopnih točk v rizično skupine regije/regij in iz nje ter za vsako državo članico, vključno s stopnjo izkoriščenosti, obrati za UZP (največja dnevna zmogljivost, stopnja izkoriščenosti in režim dostopa) itd.;

(c)

čim natančnejšo razčlenitev virov za uvoz plina na nacionalni ravni za vsako državo izvora ( 17 );

(d)

opis vloge skladišč, ki so pomembna za rizično skupino, vključno s čezmejnim dostopom:

(i)

skladiščna zmogljivost (skupna in razpoložljiv plin) v primerjavi s povpraševanjem med kurilno sezono;

(ii)

največja dnevna zmogljivost praznjenja pri različnih ravneh napolnjenosti (idealno pri polnem skladišču in povpraševanju ob koncu sezone);

(e)

opis vloge domače proizvodnje v rizični skupini/skupinah:

(i)

obseg proizvodnje glede na končno letno porabo plina;

(ii)

največja delovna proizvodna zmogljivost in opis, kako je mogoče z njo pokriti največjo dnevno porabo;

(f)

opis vloge plina v proizvodnji električne energije (npr. pomembnost, vloga kot alternativna možnost za obnovljive vire energije), vključno s plinsko proizvodno zmogljivostjo (skupno (MWe) in kot odstotek skupne proizvodne zmogljivosti) ter soproizvodnjo (skupno (MWe) in kot odstotek skupne proizvodne zmogljivosti).

1.2

Navedite kratek opis plinskega sistema države članice, ki vsebuje:

(a)

glavne številčne podatke o porabi plina: končna letna poraba plina (bcm) in razčlenitev po vrstah odjemalcev, konična obremenitev (mcm/d);

(b)

opis delovanja plinskega sistema na nacionalni ravni, vključno z infrastrukturo (če ni že opisana v točki 1.1(b)). Če je primerno, vključite sistem L-plina;

(c)

opredelitev ključne infrastrukture, ki je pomembna za zanesljivost oskrbe s plinom;

(d)

čim natančnejšo razčlenitev izvorov uvoza plina na nacionalni ravni za vsako državo izvora;

(e)

opis vloge skladiščenja in pri tem navedba:

(i)

skladiščne zmogljivosti (skupne in razpoložljive) v primerjavi s povpraševanjem med kurilno sezono;

(ii)

največje dnevne zmogljivosti praznjenja pri različnih ravneh napolnjenosti (idealno pri polnem skladišču in na ravni ob koncu sezone);

(f)

opis vloge domače proizvodnje in pri tem navedba:

(i)

obsega proizvodnje glede na končno letno porabo plina;

(ii)

največje dnevne proizvodne zmogljivosti;

(g)

2. Infrastrukturni standard (člen 5)

Opišite, kako je zagotovljena skladnost z infrastrukturnim standardom, vključno z glavnimi vrednostmi, ki se uporabljajo za formulo N – 1, alternativnimi možnostmi za zagotavljanje skladnosti z njo (z neposredno povezanimi državami članicami, ukrepi na strani povpraševanja) in obstoječimi dvosmernimi zmogljivostmi, kot sledi:

(a)

Formula N – 1

(i)

opredelitev največje posamezne infrastrukture;

(ii)

izračun formule N – 1 na nacionalni ravni;

(iii)

opis vrednosti, ki so bile uporabljene za vse elemente formule N – 1, vključno z vmesnimi vrednostmi, ki so bile uporabljene pri izračunu (npr. za EPm navedite zmogljivost vseh vstopnih točk, ki so bile upoštevane v okviru tega parametra);

(iv)

navedba morebitne uporabljene metodologije za izračun parametrov v formuli N – 1 (npr. Dmax) (podrobna pojasnila navedite v prilogah);

(v)

pojasnilo rezultatov izračuna formule N – 1 ob upoštevanju ravni skladiščenja pri 30 % in 100 % največje delovne prostornine;

(vi)

pojasnilo glavnih rezultatov simulacije formule N – 1 z uporabo hidravličnega modela;

(vii)

če se tako odloči država članica, izračun formule N – 1 z uporabo ukrepov na strani povpraševanja:

—

izračun formule N – 1 v skladu s točko 2 Priloge II,

—

opis vrednosti, ki so bile uporabljene za vse elemente formule N – 1, vključno z vmesnimi vrednostmi, ki so bile uporabljene pri izračunu (če se razlikujejo od vrednosti, opisanih v točki 2(a)(iii)),

—

navedite morebitne uporabljene metodologije za izračun parametrov v formuli N – 1 (npr. Dmax) (podrobna pojasnila navedite v prilogah),

—

pojasnite tržne ukrepe na strani povpraševanja, ki so bili ali bodo sprejeti za nadomestitev motenj v oskrbi s plinom, in njihov pričakovani učinek (Deff);

(viii)

če je tako dogovorjeno s pristojnimi organi zadevne rizične skupine/skupin ali z neposredno povezanimi državami članicami, skupni izračun oziroma izračuni formule N – 1:

—

izračun formule N – 1 v skladu s točko 5 Priloge II,

—

opis vrednosti, ki so bile uporabljene za vse elemente formule N – 1, vključno z vmesnimi vrednostmi, ki so bile uporabljene pri njihovem izračunu (če se razlikujejo od vrednosti, opisanih v točki 2(a)(iii)),

—

navedite metodologije in morebitne uporabljene predpostavke za izračun parametrov v formuli N – 1 (npr. Dmax) (podrobna pojasnila navedite v prilogah),

—

pojasnite dogovorjeno ureditev za zagotavljanje skladnosti s formulo N – 1;

(b)

Dvosmerna zmogljivost:

(i)

navedite povezovalne točke, opremljene z dvosmerno zmogljivostjo, in največjo zmogljivost dvosmernih tokov;

(ii)

navedite ureditev za uporabo zmogljivosti povratnega toka (npr. prekinljiva zmogljivost);

(iii)

navedite povezovalne točke, za katere je bilo odobreno izvzetje v skladu s členom 5(4), trajanje izvzetja in razloge, zaradi katerih je bilo odobreno.

3. Določitev tveganj

Opišite dejavnike tveganj, ki bi lahko negativno vplivali na zanesljivost oskrbe s plinom v državi članici, njihovo verjetnost in posledice.

Nepopoln seznam vrst dejavnikov tveganja, ki se vključi v oceno samo, če ustrezni pristojni organ meni, da je to ustrezno:

(a)

Politični dejavniki

—

motnje v oskrbi s plinom iz tretjih držav iz različnih razlogov,

—

politični nemiri (v državi izvora ali tranzitni državi),

—

vojna/državljanska vojna (v državi izvora ali tranzitni državi),

—

terorizem.

(b)

Tehnološki dejavniki

—

eksplozije/požari,

—

požari (znotraj določenega objekta),

—

puščanje,

—

pomanjkljivo vzdrževanje,

—

okvara opreme (neuspel zagon, okvara med delovanjem itd.,)

—

pomanjkanje električne energije (ali drugega vira energije),

—

okvara IKT (okvara strojne ali programske opreme, internet, težave s sistemom za nadzor, vodenje in zbiranje podatkov (SCADA) itd.),

—

kibernetski napad,

—

učinek izkopnih del (kopanje, zabijanje pilotov), zemeljska dela itd.

(c)

Poslovni/tržni/finančni dejavniki

—

dogovori z dobavitelji iz tretjih držav,

—

poslovni spor,

—

infrastruktura, ki je pomembna za zanesljivost oskrbe s plinom, je pod nadzorom subjektov iz tretjih držav, kar bi lahko med drugim pomenilo tveganje premajhnega obsega naložb, onemogočanja diverzifikacije ali nespoštovanja prava Unije,

—

nestanovitnost cen,

—

premajhen obseg naložb,

—

nenadna, nepričakovana konična obremenitev,

—

druga tveganja, ki bi lahko povzročila slabe strukturne rezultate.

(d)

Socialni dejavniki

—

stavke (v različnih sorodnih sektorjih, v sektorju plina, pristaniščih, prometu itd.),

—

sabotaža,

—

vandalizem,

—

kraja.

(e)

Naravni dejavniki

—

potresi,

—

plazovi,

—

poplave (močno deževje, reke),

—

viharji (na morju),

—

nežni plazovi,

—

ekstremne vremenske razmere,

—

požari (zunaj objekta, npr. v gozdovih, na travnikih v bližini itd.).

Analiza

(a)

navedite pomembne dejavnike tveganja za državo članico, vključno z njihovo verjetnostjo in učinkom;

(b)

opišite merila, po katerih je bilo določeno, ali je sistem izpostavljen visokim/nesprejemljivim tveganjem;

(c)

sestavite seznam pomembnih scenarijev tveganja v skladu z dejavniki tveganja in njihovo verjetnostjo ter opišite, kako ste jih izbrali.

4. Analiza in ocena tveganja

Analizirajte sklop pomembnih scenarijev tveganja iz točke 3. Simulacija scenarijev tveganja naj vsebuje tudi obstoječe ukrepe za zanesljivost oskrbe s plinom, kot sta med drugim infrastrukturni standard, izračunan z uporabo formule N – 1 iz točke 2 Priloge II, in standard oskrbe s plinom. Za vsak scenarij tveganja:

(a)

podrobno opišite scenarij tveganja, vključno z vsemi predpostavkami in morebitnimi metodologijami, ki so podlaga za izračun;

(b)

podrobno opišite rezultate izvedenih simulacij, vključno s količinsko določitvijo vplivov (npr. prostornina nedobavljenega plina, socialno-gospodarski vplivi, vplivi na daljinsko ogrevanje, vplivi na proizvodnjo električne energije;

(c)

ugotovitve na podlagi različnih analiz tveganja, v katere je bila vključena država članica.

5. Sklepne ugotovitve

Opišite najpomembnejše rezultate skupne ocene tveganja, v katero so bile vključene države članice; navedite tudi, pri katerih scenarijih je potrebno nadaljnje ukrepanje.

1. Pregled

Naslov	Regulativa

1.1 Sklici

1.2 Ugotovljene zahteve

1.3 Povezani standardi

2. Ugotovljene zahteve

Zahteve
Vir	Zahteva

3. Povezani standardi

Standardi
Vir	Zahteva

Builddate: 22.06.2026 00:00:00 -Doknr: CELEX:32017R1938
EULAW -
EN: Legal acts of the European Union from EUR-Lex, https://eur-lex.europa.eu/. © European Union. Re-use is authorised by Decision 2011/833/EU, provided the source is acknowledged; the consolidated texts are licensed under CC BY 4.0 (EUR-Lex legal notice). Divided into sections and converted into the GRCA format, the wording unchanged. Only the legislation published in the Official Journal of the European Union is deemed authentic.

DE: Rechtsakte der Europäischen Union aus EUR-Lex, https://eur-lex.europa.eu/. © Europäische Union. Weiterverwendung nach Beschluss 2011/833/EU mit Quellenangabe gestattet; die konsolidierten Fassungen stehen unter CC BY 4.0 (Rechtlicher Hinweis von EUR-Lex). In Abschnitte aufgeteilt und in das GRCA-Format umgewandelt, der Wortlaut unverändert. Verbindlich sind allein die im Amtsblatt der Europäischen Union veröffentlichten Rechtsakte.