+PRILOGA I Skupni splošni okvir za izračunavanje energetske učinkovitosti stavb

PRILOGA I Skupni splošni okvir za izračunavanje energetske učinkovitosti stavb



PRILOGA I

Skupni splošni okvir za izračunavanje energetske učinkovitosti stavb

(iz člena 4)

1. Energetska učinkovitost stavbe se določi na podlagi izračunane ali odčitane porabe energije ter odraža njeno običajno porabo energije za ogrevanje prostorov, hlajenje prostorov, sanitarno toplo vodo, prezračevanje, vgrajeno razsvetljavo in druge tehnične stavbne sisteme. Države članice zagotovijo, da je običajna poraba energije reprezentativna v dejanskih obratovalnih pogojih za vsako ustrezno tipologijo in odraža običajno vedenje uporabnika. Kadar je mogoče, običajna poraba energije in običajno vedenje uporabnikov temeljita na razpoložljivih nacionalnih statističnih podatkih, gradbenih predpisih in odčitanih podatkih.

Kadar je odčitana raba energija osnova za izračun energetske učinkovitosti stavb, mora biti z metodologijo izračuna mogoče opredeliti vpliv obnašanja uporabnikov in lokalnega podnebja, ki se ne odraža v rezultatu izračuna. Odčitano rabo energije za izračun energetske učinkovitosti stavb je treba odčitavati v najmanj mesečnih intervalih, pri čemer mora biti razvidna razlika med nosilci energije.

Države članice lahko uporabijo odčitano porabo energije v običajnih obratovalnih pogojih, da preverijo pravilnost izračunane porabe energije in omogočijo primerjavo med izračunano in dejansko učinkovitostjo. Odčitana poraba energije za namene preverjanja in primerjave lahko temelji na mesečnih odčitavanjih.

Energetska učinkovitost stavbe se izrazi z numeričnim indikatorjem porabe primarne energije na enoto referenčne tlorisne površine na leto, v kWh/(m2 na leto) za namene energetskih izkaznic in skladnosti z minimalnimi zahtevami glede energetske učinkovitosti. Metodologija za določitev energetske učinkovitosti stavbe mora biti pregledna in odprta za inovacije.

Države članice opišejo svojo nacionalno metodologijo izračuna na podlagi Priloge A k poglavitnim evropskim standardom o energetski učinkovitosti stavb, in sicer EN ISO 52000-1, EN ISO 52003-1, EN ISO 52010-1, EN ISO 52016-1, EN ISO 52018-1, EN 16798-1, EN 52120-1 in EN 17423 ali dokumentom, ki jih nadomeščajo. Ta določba ne pomeni pravne kodifikacije navedenih standardov.

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se v primeru, ko se stavbe oskrbujejo iz sistemov daljinskega ogrevanja ali hlajenja, koristi take oskrbe priznajo in upoštevajo v metodologiji izračuna, zlasti delež energije iz obnovljivih virov, s posamično potrjenimi ali priznanimi faktorji primarne energije.

2. Potrebe po energiji in poraba energije za ogrevanje prostorov, hlajenje prostorov, toplo sanitarno vodo, prezračevanje, razsvetljavo in druge tehnične stavbne sisteme se izračunajo z uporabo mesečnih, urnih ali manjših intervalov izračuna, da se upoštevajo spremenljivi pogoji, ki znatno vplivajo na obratovanje in učinkovitost sistema in notranje pogoje, ter da se zagotovijo optimalne ravni zdravja, kakovosti zraka v zaprtih prostorih, tudi ravni udobja, ki jih opredelijo države članice na nacionalni ali regionalni ravni.

Kadar predpisi za izdelke, povezane z energijo, sprejeti na podlagi Direktive 2009/125/ES, vključujejo posebne zahteve v zvezi z informacijami o izdelku za namene izračuna energetske učinkovitosti in potenciala za globalno segrevanje v celotnem življenjskem ciklu v skladu s to direktivo, nacionalne metode izračunavanja ne zahtevajo dodatnih informacij.

Izračun primarne energije temelji na redno posodobljenih in v prihodnost usmerjenih faktorjih primarne energije (pri čemer se razlikuje med tistimi iz neobnovljivih in obnovljivih virov ter faktorji primarne energije skupaj) ali utežnih faktorjih na nosilec energije, ki jih morajo priznati nacionalni organi in pri tem upoštevati mešanico virov energije, predvideno v njihovih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih. Ti faktorji primarne energije ali utežni faktorji lahko temeljijo na nacionalnih, regionalnih ali lokalnih informacijah. Faktorji primarne energije ali utežni faktorji so lahko določeni na letni, sezonski, mesečni, dnevni ali urni podlagi ali na podlagi podrobnejših informacij, ki so na voljo za posamezne sisteme daljinskega ogrevanja.

Faktorje primarne energije ali utežne faktorje opredelijo države članice. Sprejete odločitve in viri podatkov se sporočijo v skladu s standardom EN 17423 ali katerim koli dokumentom, ki ta standard nadomešča. Države članice se lahko odločijo za povprečni faktor primarne energije Unije za električno energijo, določen na podlagi Direktive (EU) 2023/1791, namesto faktorja primarne energije, ki odraža mešanico električne energije v državi.

3. Za namen prikaza energetske učinkovitosti stavbe države članice opredelijo dodatne numerične indikatorje za skupno porabo primarne energije, rabo energije iz neobnovljivih in obnovljivih virov ter za proizvedene obratovalne emisije toplogrednih plinov v kg ekvivalenta CO2/(m2 na leto).

4. Metodologija se določi ob upoštevanju vsaj naslednjih vidikov:

(a) 

naslednjih dejanskih toplotnih značilnosti stavbe, vključno z njenimi notranjimi predelnimi stenami:

(i) 

toplotna zmogljivost;

(ii) 

izolacija;

(iii) 

pasivno gretje;

(iv) 

hladilni elementi;

(v) 

toplotni mostovi;

(b) 

ogrevalnega sistema in oskrbe s toplo sanitarno vodo, vključno z značilnostmi glede njune izolacije;

(c) 

zmogljivosti proizvodnje obnovljivih virov energije in shranjevanja energije nameščenih na kraju samem;

(d) 

klimatskih naprav;

(e) 

naravnega in mehanskega prezračevanja, ki lahko vključuje zračno tesnost in rekuperacijo toplote;

(f) 

vgrajene razsvetljave (v glavnem v nestanovanjskem sektorju);

(g) 

oblike, položaja in orientacije stavbe, vključno z zunanjo klimo;

(h) 

pasivnih solarnih sistemov in zaščite pred soncem;

(i) 

notranjih klimatskih pogojev, vključno s projektirano notranjo klimo;

(j) 

notranjih obremenitev;

(k) 

sistemov za avtomatizacijo in nadzor stavb in njihovih zmogljivosti za spremljanje, nadzor in optimizacijo energetske učinkovitosti.

5. Upošteva se pozitivni vpliv naslednjih vidikov:

(a) 

pogoji lokalne izpostavljenosti soncu, aktivni solarni sistemi ter drugi ogrevalni sistemi in sistemi za proizvodnjo električne energije na podlagi energije iz obnovljivih virov;

(b) 

električna energija, proizvedena v soproizvodnji;

(c) 

sistemi daljinskega ogrevanja in hlajenja ter sistemi ogrevanja in hlajenja v stavbi;

(d) 

naravna osvetlitev;

(e) 

sistemi za shranjevanje električne energije;

(f) 

sistemi za shranjevanje toplote.

6. Za namene izračuna energetske učinkovitosti stavb bi morale biti stavbe ustrezno razvrščene v naslednje kategorije:

(a) 

enodružinske hiše raznih vrst;

(b) 

stanovanjski bloki;

(c) 

pisarne;

(d) 

stavbe, namenjene izobraževanju;

(e) 

bolnišnice;

(f) 

hoteli in restavracije;

(g) 

športni objekti;

(h) 

stavbe za veleprodajo in maloprodajo;

(i) 

druge vrste stavb, ki so porabniki energije.

1. Pregled

,

1.1 Sklici

1.2 Ugotovljene zahteve

1.3 Povezani standardi

2. Ugotovljene zahteve

Zahteve

3. Povezani standardi

Standardi
  • Builddate: 24.05.2026 00:00:00 -Doknr: CELEX:32024L1275
  • EULAW -

    EN: Legal acts of the European Union from EUR-Lex, https://eur-lex.europa.eu/. © European Union. Re-use is authorised by Decision 2011/833/EU, provided the source is acknowledged; the consolidated texts are licensed under CC BY 4.0 (EUR-Lex legal notice). Divided into sections and converted into the GRCA format, the wording unchanged. Only the legislation published in the Official Journal of the European Union is deemed authentic.

    DE: Rechtsakte der Europäischen Union aus EUR-Lex, https://eur-lex.europa.eu/. © Europäische Union. Weiterverwendung nach Beschluss 2011/833/EU mit Quellenangabe gestattet; die konsolidierten Fassungen stehen unter CC BY 4.0 (Rechtlicher Hinweis von EUR-Lex). In Abschnitte aufgeteilt und in das GRCA-Format umgewandelt, der Wortlaut unverändert. Verbindlich sind allein die im Amtsblatt der Europäischen Union veröffentlichten Rechtsakte.