Preamble: 1

(1)

Osmi okoljski akcijski program Evropske unije, sprejet s Sklepom (EU) 2022/591 Evropskega parlamenta in Sveta (4), od Komisije, držav članic, regionalnih in lokalnih organov ter deležnikov zahteva, da učinkovito uporabljajo visoke standarde preglednosti, udeležbe javnosti in dostopa do pravnega varstva v skladu s Konvencijo Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (v nadaljnjem besedilu: Aarhuška konvencija), tako na ravni Unije kot na ravni držav članic.

(2)

Aarhuška konvencija, ki jo je Evropska skupnost ratificirala 17. februarja 2005 s Sklepom Sveta 2005/370/ES (5), priznava, da večji dostop javnosti do okoljskih informacij in njihovo razširjanje prispevata k večji ozaveščenosti o okoljskih zadevah, svobodni izmenjavi stališč, učinkovitejši udeležbi javnosti pri odločanju o okoljskih zadevah in sčasoma k boljšemu okolju. Poleg tega Aarhuška konvencija priznava pravico do varstva zaupnosti osebnih podatkov in/ali zbirke podatkov, ki se nanašajo na fizično osebo, kadar ta oseba ne da soglasja za razkritje informacij javnosti in nacionalno pravo določa tako zaupnost. Kadar pravo Unije zahteva, da poslovne ali industrijske informacije ostanejo zaupne, da se zaščitijo legitimni gospodarski interesi, bi bilo treba to zaupnost varovati.

(3)

Uredbi (EU) 2016/679 (6) in (EU) 2018/1725 (7) Evropskega parlamenta in Sveta se uporabljata za obdelavo osebnih podatkov za potrebe držav članic oziroma za njihovo obdelavo v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije v okviru te uredbe. Zato imajo posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, pravico, da so obveščeni o obdelavi njihovih podatkov v okviru te uredbe in tem, kako lahko uveljavljajo svoje pravice na podlagi navedenih uredb.

(4)

Evropska skupnost je 2. decembra 2005 s Sklepom Sveta 2006/61/ES (8) ratificirala Protokol UN/ECE o registrih izpustov in prenosov onesnaževal (v nadaljnjem besedilu: Protokol).

(5)

Z Uredbo (ES) št. 166/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (9) je bil vzpostavljen Evropski register izpustov in prenosov onesnaževal za izvajanje Protokola.

(6)

V poročilu Komisije o napredku pri izvajanju Uredbe (ES) št. 166/2006, objavljenim 13. decembra 2017, je bilo ugotovljeno, da bi bilo treba poenostaviti obveznosti poročanja z nadaljnjim raziskovanjem sinergij z drugim s tem povezanim okoljskim pravom Unije o onesnaževanju, ki ga povzročajo industrijske naprave, vključno zlasti z Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta (10) ter Direktivo Sveta 91/271/EGS (11). V poročilu je bila izpostavljena tudi potreba po raziskovanju možnosti za dodatne vsebinske informacije, da bi bili sporočeni podatki učinkovitejši.

(7)

S sporočilom Komisije z dne 12. maja 2021 z naslovom „Naproti ničelnemu onesnaževanju zraka, vode in tal“ je bil vzpostavljen akcijski načrt Unije o ničelnem onesnaževanju, energiji, razogljičenju in krožnem gospodarstvu, v njem pa se spodbuja učinkovita uporaba sporočenih informacij v širšem okviru spremljanja in napovedovanja ničelnega onesnaževanja ter v okviru spremljanja, predvidenem v osmem okoljskem akcijskem programu.

(8)

Komisija je junija 2021 v skladu z ugotovitvami iz svojega poročila o napredku pri izvajanju Uredbe (ES) št. 166/2006, objavljenem 13. decembra 2017, ob podpori Evropske agencije za okolje (v nadaljnjem besedilu: Agencija) oblikovala portal industrijskih emisij (v nadaljnjem besedilu: portal), da bi nadomestila Evropski register izpustov in prenosov onesnaževal, in sicer z namenom, da se izboljšajo sinergije s poročanjem, ki se izvaja na podlagi Direktive 2010/75/EU.

(9)

Portal bi moral javnosti omogočiti brezplačen spletni dostop do bolj integriranega in skladnega nabora podatkov o ključnih obremenitvah na okolje, ki jih povzročajo industrijske naprave, saj so taki podatki stroškovno učinkovito orodje za primerjavo in sprejemanje odločitev v zvezi z okoljskimi zadevami, ki spodbuja boljšo okoljsko učinkovitost, sledenje trendom, prikaz napredka pri zmanjševanju onesnaževanja, primerjalno analizo naprav, spremljanje skladnosti z ustreznimi mednarodnimi sporazumi, določanje prednostnih nalog in ocenjevanje napredka, doseženega z okoljskimi politikami in programi Unije ter nacionalnimi okoljskimi politikami in programi.

(10)

Portal bi moral podatke, ki so vanj vključeni, predstaviti v agregirani in v neagregirani obliki, da bi se uporabnikom omogočilo ciljno usmerjeno iskanje ter ponudilo elektronsko orodje za preprosto pridobivanje podatkov, med drugim v obliki podatkovnih nizov, najdenih s poizvedbami.

(11)

Zahteve glede poročanja bi se morale uporabljati na „ravni naprave“, da bi se lahko izvajale sinergije med portalom in podatkovnimi zbirkami o obremenitvah na okolje, ki jih povzročajo industrijske naprave, vključno s tistimi, ki jih zajema Direktiva 2010/75/EU, ter da bi se zagotovili skladnost z navedeno direktivo in podpora pri njenem izvajanju.

(12)

Za zagotovitev skladnosti z zahtevami Protokola bi se morale zahteve glede poročanja, določene v tej uredbi, uporabljati za vse dejavnosti iz Priloge I k Protokolu, pri izpolnjevanju teh zahtev glede poročanja pa bi bilo treba navesti industrijski kompleks, v katerega spada naprava ali njen del. Poleg tega in za doseganje sinergij s tem povezanim okoljskim pravom Unije, ki vpliva na industrijske naprave, bi moralo biti področje uporabe te uredbe usklajeno tudi z industrijskimi dejavnostmi iz prilog I in Ia k Direktivi 2010/75/EU ter z določenimi dejavnostmi, ki jih zajema Direktiva (EU) 2015/2193 Evropskega parlamenta in Sveta (12).

(13)

Za spremljanje okoljske učinkovitosti industrijskih naprav bi morali podatki, ki jih je treba vključiti v portal, zajemati, nad ustreznimi kvantitativnimi pragovi iz Priloge II, izpuste določenih onesnaževal v okolje, prenose odpadnih voda, ki vsebujejo ta onesnaževala, izven kraja nastanka in prenose odpadkov izven kraja nastanka.

(14)

Portal bi moral vključevati tudi podatke o rabi vode, energije in ustreznih surovin s strani zadevnih naprav, da se omogoči spremljanje napredka v smeri krožnega gospodarstva, ki je zelo gospodarno z viri. Podatki, ki jih je treba vključiti v portal, bi morali zajemati ustrezne surovine, ki se uporabljajo v proizvodnem procesu in imajo znaten vpliv ali posledice na okolje. Odločitev, kaj se šteje za ustrezne surovine, bi morala temeljiti na delu, opravljenem v postopku priprave referenčnih dokumentov o najboljših razpoložljivih tehnikah (BAT) na podlagi Direktive 2010/75/EU.

(15)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe v zvezi s poročanjem upravljavcev pristojnim organom, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za določitev seznama ustreznih surovin, o katerih morajo upravljavci poročati po posvetovanju z državami članicami, zadevnimi industrijami in nevladnimi organizacijami, ki spodbujajo zdravje ljudi in varstvo okolja. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (13).

(16)

Upravljavci naprav bi morali sporočiti informacije o obsegu proizvodnje in obratovalnih urah zadevne naprave, da se omogoči kontekstualizacija sporočenih podatkov o izpustih onesnaževal, odpadnih voda, ki vsebujejo ta onesnaževala, izven kraja nastanka in prenosih odpadkov izven kraja nastanka. Te informacije bi bilo treba po potrebi obravnavati v skladu z določbami o zaupnosti iz te uredbe.

(17)

Splošno korist portala za dostop do okoljskih informacij v zvezi z industrijskimi napravami bi bilo treba čim bolj povečati z vključitvijo informacij, ki jih države članice sporočijo Komisiji v skladu z Direktivo 2010/75/EU in povezav do drugih informacijskih tokov, ki izhajajo iz okoljskega prava Unije o podnebnih spremembah, varstvu zraka, voda in zemlje ter prava Unije o ravnanju z odpadki, vključno s poročanjem na podlagi Direktive 2012/18/EU Evropskega parlamenta in Sveta (14), Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (15) ter Direktive 2010/75/EU. Da bi se povečala vrednost portala za uporabnike, bi moral biti zasnovan tako, da olajša prihodnjo integracijo z drugimi ustreznimi okoljskimi podatkovnimi tokovi.

(18)

Zaradi pravne varnosti bi morali upravljavci ali države članice navesti, ali so podatki o izpustih onesnaževal, prenosih odpadne vode, ki vsebuje ta onesnaževala, izven kraja nastanka in prenosih odpadkov izven kraja nastanka pod pragovi poročanja.

(19)

Da bi se izboljšala kakovost sporočenih podatkov in zagotovila njihova primerljivost, je primerno uskladiti metode količinskega opredeljevanja, ki jih bodo uporabljali upravljavci pri poročanju o izpustih onesnaževal, prenosih odpadne vode, ki vsebuje ta onesnaževala, izven kraja nastanka in prenosih odpadkov izven kraja nastanka ter rabi virov. Ker je merjenje najnatančnejša metoda količinske opredelitve, bi ga morali upravljavci uporabiti za namene količinske opredelitve. Če merjenje ni izvedljivo, bi morali upravljavci uporabiti izračun. Oceno bi bilo treba uporabiti le kot zadnjo možnost.

(20)

Ker upravljavci živinorejskih in akvakulturnih naprav morda nimajo potrebnih virov za natančno količinsko opredelitev namernega izpusta onesnaževal, bi morale imeti države članice pravico, da take izpuste količinsko opredelijo v njihovem imenu.

(21)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe v zvezi s poročanjem držav članic, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za določitev vrste in oblike informacij, ki jih je treba sporočiti, ter rokov za sporočanje. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011.

(22)

Glede na pomen hitrega dostopa do okoljskih informacij za državljane Unije je ključno, da države članice in Komisija zagotovijo javno dostopnost podatkov tako hitro, kot je tehnično izvedljivo. Natančen rok za poročanje je treba določiti v izvedbenem aktu, vendar bi ta moral biti največ enajst mesecev po koncu zadevnega leta poročanja.

(23)

Kadar je primerno, bi moral portal olajšati dostop do informacij o izpustu onesnaževal iz razpršenih virov, da se nosilcem odločitev olajša umestitev izpusta onesnaževal v kontekst in omogoči izbira najučinkovitejše rešitve za zmanjšanje onesnaževanja.

(24)

Podatki, o katerih poročajo države članice in upravljavci, bi morali biti visoke kakovosti, zlasti v smislu njihove točnosti, popolnosti, usklajenosti in verodostojnosti. Pristojni organi bi zato morali oceniti kakovost podatkov, ki jih sporočijo upravljavci.

(25)

Dostop javnosti do okoljskih informacij, o katerih poročajo države članice, bi moral biti neomejen, izjeme od tega pravila pa bi morale biti mogoče le v skladu z Direktivo 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta (16) ali Uredbo (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (17), kot je primerno.

(26)

Pri vsakem nadaljnjem razvoju portala bi bilo treba zagotoviti udeležbo javnosti z zagotovitvijo zgodnjih in učinkovitih možnosti za predložitev pripomb, informacij, analiz in mnenj za postopek odločanja v zvezi s tem.

(27)

Da bi se povečala uporabnost in učinek portala, bi morala Komisija ob podpori Agencije razviti usmeritve za podporo izvajanja te uredbe, pri čemer naj bi posebno pozornost namenila izvajanju določb, ki niso bile del Uredbe (ES) št. 166/2006, in morebitnim učinkom na sektorje, ki jih navedena uredba ne zajema.

(28)

Da bo lahko Komisija posodobila seznam industrijskih ali kmetijskih dejavnosti, za katere se uporabljajo zahteve glede poročanja, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) sprejme akte za spremembo te uredbe za namen uskladitve Priloge I s spremembami Protokola.

(29)

Na Komisijo bi bilo treba prenesti tudi pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 290 PDEU za spreminjanje Priloge II k tej uredbi, da se določijo pragovi poročanja, dodajo onesnaževala, za katera veljajo posebni regulativni ukrepi na podlagi prava Unije o kakovosti vode in zraka ter kemikalijah, vključno z Uredbo (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (18) in direktivami 2000/60/ES (19), 2004/107/ES (20), 2006/118/ES (21), 2008/50/ES (22), 2008/105/ES (23) in (EU) 2020/2184 (24) Evropskega parlamenta in Sveta, in da se upoštevajo spremembe Protokola glede onesnaževal, o katerih je treba poročati, ali njihovih pragovih poročanja. Komisija bi morala do 31. decembra 2025 sprejeti delegirani akt o pregledu seznama snovi in mejnih vrednosti iz Priloge II k tej uredbi, ki med drugim vključuje oceno potrebe po znižanju pragov poročanja za per- in polifluoroalkilne snovi ter druge ustrezne snovi, da bi s tem olajšala polno uporabo te uredbe.

(30)

Pri sprejemanju delegiranih aktov je pomembno zlasti, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (25). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(31)

Da bi države članice zagotovile učinkovito izvajanje te uredbe, bi morale določiti pravila o kaznih, ki se uporabljajo za njene kršitve, in zagotoviti njihovo izvajanje.

(32)

Ker je treba Uredbo (ES) št. 166/2006 bistveno spremeniti, bi jo bilo treba zaradi pravne varnosti, jasnosti in preglednosti razveljaviti in nadomestiti s to uredbo.

(33)

Ker ciljev te uredbe, in sicer. izboljšanja dostopa javnosti do okoljskih informacij z oblikovanjem celovite in usklajene elektronske podatkovne zbirke na ravni Unije ter da omogočijo spremljanje industrijskega onesnaževanja, da bi prispevale k njegovemu preprečevanju in zmanjšanju, saj potreba po primerljivosti podatkov v državah članicah zahteva visoko raven usklajenosti, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(34)

Zahteve glede poročanja, vzpostavljene s to uredbo, bi morale veljati od leta poročanja 2027, da se državam članicam in upravljavcem zagotovi dovolj časa za sprejetje potrebnih ukrepov.

(35)

Za zagotovitev kontinuitete podatkov in pravne varnosti bi se morala Uredba (ES) št. 166/2006 še naprej uporabljati za leto poročanja 2026 –