Člen 3 Opredelitev pojmov

„tla“ pomeni vrhnjo plast zemeljske skorje med kamninami ali matično podlago in površino zemljišča, sestavljajo pa jo mineralni delci, organska snov, voda, zrak in živi organizmi;

„ekosistem“ pomeni dinamičen kompleks rastlinskih in živalskih združb ter združb mikroorganizmov in njihovega neživega okolja, ki so povezani v funkcionalno celoto;

„ekosistemske storitve“ pomeni neposredne ali posredne prispevke ekosistemov k okoljskim, gospodarskim, socialnim, kulturnim in drugim koristim, ki jih ljudje pridobijo iz teh ekosistemov;

„biotska raznovrstnost tal“ pomeni raznolikost življenja v tleh, od genov do skupnosti organizmov in ekoloških kompleksov, katerih del so, to je kompleksov, ki segajo od talnih mikrohabitatov do krajin;

„zdravje tal“ pomeni fizikalno, kemijsko in biološko stanje tal, ki določa njihovo sposobnost, da delujejo kot ključen življenjski sistem in zagotavljajo ekosistemske storitve;

„odpornost tal“ pomeni sposobnost tal, da ohranijo svoje funkcije in zmožnost zagotavljanja ekosistemskih storitev ter da vzdržijo motnje in si po njih opomorejo;

„prakse upravljanja s tlemi“ pomeni prakse, ki vplivajo na fizikalne, kemijske ali biološke lastnosti tal;

„okrožje tal“ pomeni del ozemlja države članice, ki ga je ta država članica razmejila v skladu s to direktivo;

„enota tal“ pomeni prostorsko ločeno območje znotraj okrožja tal, ki izhaja iz presečišča nizov prostorskih podatkov, ki se uporabljajo kot dejavniki za statistično homogenost znotraj tega okrožja tal;

„deskriptor tal“ pomeni parameter, ki opisuje fizikalne, kemijske ali biološke značilnosti zdravja tal;

„ocena zdravja tal“ pomeni vrednotenje zdravja tal na podlagi meritve ali ocene vrednosti deskriptorjev tal;

„onesnaženost tal“ pomeni prisotnost snovi v tleh na ravni, ki je lahko neposredno ali posredno škodljiva zdravju ljudi ali okolju;

„onesnaževalo“ pomeni snov, ki lahko povzroči onesnaženost tal ali onesnaženost kamnin ali matične podlage;

„potencialno onesnaženo območje“ pomeni razmejeno območje, za katerega se na podlagi ustreznih dokazov domneva, da tam obstaja onesnaženost tal ali onesnaženost kamnin ali matične podlage zaradi antropogenih dejavnosti, ki predstavljajo točkovne vire;

„onesnaženo območje“ pomeni razmejeno območje, na katerem je bila potrjena onesnaženost tal ali onesnaženost kamnin ali matične podlage zaradi antropogenih dejavnosti, ki predstavljajo točkovne vire;

„zemljišče“ pomeni površino Zemlje, ki ni redno prekrita z vodnimi telesi;

„pokrovnost tal“ pomeni fizično in biološko pokritje površine Zemlje;

„prekritost tal“ pomeni prekritje tal s popolnoma ali delno neprepustnim materialom;

„prekrita tla“ pomeni območje tal, ki je bilo prekrito;

„odstranitev tal“ pomeni začasno ali dolgoročno popolno ali delno odstranitev tal na določenem območju;

„vzpostavitev neprekritih tal“ pomeni spremembo prekritih tal v neprekrita tla;

„prenosna funkcija“ pomeni matematično pravilo, ki omogoča, da se vrednost meritve, izvedene z uporabo metodologije, ki ni referenčna metodologija, pretvori v vrednost, ki bi bila pridobljena z merjenjem tal z uporabo referenčne metodologije;

„zadevna javnost“ pomeni javnost, na katero vpliva ali bi lahko vplivala degradacija tal ali ki ima interes pri postopkih odločanja v zvezi z izvajanjem obveznosti iz te direktive, vključno z lastniki zemljišč, upravljavci zemljišč in uporabniki zemljišč ter nevladnimi organizacijami, ki spodbujajo varovanje zdravja ljudi ali okolja in izpolnjujejo vse zahteve nacionalnega prava;

„regeneracija tal“ pomeni namerno dejavnost, katere cilj je spremeniti stanje tal iz degradiranega v zdravo;

„tveganje“ pomeni verjetnost škodljivih učinkov na zdravje ljudi ali okolje zaradi izpostavljenosti onesnaženosti tal ali onesnaženosti kamnin ali matične podlage;

„raziskava tal“ pomeni postopek, ki se lahko izvede v več ponavljajočih se fazah za oceno prisotnosti in ravni onesnaževal v tleh, kamninah ali matični podlagi, po potrebi pa tudi za karakterizacijo in določitev obsega onesnaženega območja;

„remediacija tal“ pomeni nabor ukrepov, s katerimi se zmanjšajo, izolirajo ali imobilizirajo onesnaževala v tleh, kamninah ali matični podlagi;

„ukrepi za zmanjšanje tveganja“ pomeni ukrepe, katerih cilj je zmanjšati tveganja, ki jih onesnažena območja predstavljajo za zdravje ljudi in okolje z remediacijo tal ali s spremembo povezave med virom, potjo in prejemnikom, ne da bi se pri tem spremenile značilnosti same onesnaženosti.