PRILOGA II OPISI

Kategorija instrumenta

Opis glavnih značilnosti

Imetja eurobankovcev in eurokovancev ter tujih bankovcev in kovancev v obtoku, ki so v splošni rabi za izvrševanje plačil, in vloge zavarovalne družbe pri denarnih finančnih institucijah (MFI). Vključujejo lahko vloge čez noč, vezane vloge in vloge na odpoklic z odpovednim rokom ter terjatve na podlagi začasnega nakupa ali izposojanja vrednostnih papirjev ob gotovinskem zavarovanju.

Prenosljive vloge so vloge, ki so neposredno prenosljive na zahtevo, da se izvršijo plačila drugim gospodarskim subjektom z običajno uporabljenimi sredstvi plačil, kot sta kreditni prenos in direktna obremenitev, po možnosti tudi s kreditno ali debetno kartico, transakcijami z elektronskim denarjem, čeki ali podobnimi sredstvi, brez znatnega odloga, omejitve ali kazni. Vloge, ki se jih lahko uporabi le z dvigom gotovine, in/ali vloge, iz katerih se lahko sredstva dvignejo ali prenesejo le preko drugega računa istega lastnika, se ne vključijo med prenosljive vloge.

Z imetji dolžniških vrednostnih papirjev, ki so tržni finančni instrumenti, ki služijo kot dokaz o dolgu, se običajno trguje na sekundarnih trgih. Prav tako jih je mogoče pobotati na trgu, imetniku pa ne dajejo nobenih lastniških pravic nad institucijo izdajateljico.

Ta kategorija instrumentov vključuje:

Vrednostni papirji, ki so posojeni v poslih posojanja vrednostnih papirjev ali prodani po pogodbi o začasni prodaji, ostanejo v bilanci stanja prvotnega lastnika (in jih ni treba zabeležiti v bilanci stanja začasnega pridobitelja), kadar obstaja trdna zaveza, da se izvede povratni posel, in ne le opcija za to. Kadar začasni pridobitelj proda prejete vrednostne papirje, se mora ta prodaja zabeležiti kot dokončna transakcija z vrednostnimi papirji in vnesti v bilanco stanja začasnega pridobitelja kot negativna postavka v portfelju vrednostnih papirjev.

Za namene sistema poročanja to kategorijo sestavljajo sredstva, ki jih zavarovalne družbe posodijo posojilojemalcem, ali posojila, ki jih pridobijo zavarovalne družbe, in ki so bodisi evidentirana z netržnimi dokumenti bodisi niso evidentirana z dokumenti.

Vključene so naslednje postavke:

Ta kategorija ne vključuje sredstev v obliki vlog zavarovalnih družb (ki so vključena v kategorijo 1).

Vloge družb pozavarovanja, ki služijo kot zavarovanje za zavarovalne družbe, ki delujejo kot cedent pri transakcijah pozavarovanja.

Finančna sredstva, ki predstavljajo lastniške pravice v družbah ali nepravih družbah. Ta finančna sredstva dajejo v splošnem imetnikom pravico do deleža v dobičku družb ali nepravih družb in do deleža v njihovih neto sredstvih ob likvidaciji.

Ta kategorija vključuje delnice, ki kotirajo na borzi, in delnice, ki ne kotirajo na borzi, ter drug lastniški kapital.

Lastniški vrednostni papirji, ki so posojeni v poslih posojanja vrednostnih papirjev ali prodani po pogodbi o začasni prodaji, se obravnavajo v skladu s kategorijo 2 „Dolžniški vrednostni papirji“.

Lastniški vrednostni papirji, ki kotirajo na borzi. Borza je lahko priznana borza vrednostnih papirjev ali katera koli druga oblika sekundarnega trga. Za delnice, ki kotirajo na borzi, se uporablja tudi izraz „kotirajoče delnice“.

Delnice, ki ne kotirajo na borzi, so lastniški vrednostni papirji, ki ne kotirajo na borzi.

Drug lastniški kapital sestavljajo vse oblike lastniškega kapitala razen delnic, ki kotirajo na borzi, in delnic, ki ne kotirajo na borzi.

Ta kategorija vključuje imetja delnic ali enot, ki jih izdajo skladi denarnega trga (SDT) in investicijski skladi razen SDT (tj. investicijski skladi, ki niso SDT), vključeni na seznama MFI in investicijskih skladov za statistične namene, ki ju sestavi ECB.

Imetja delnic ali enot, ki jih izdajo SDT, kakor so opredeljeni v členu 2 Uredbe (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33).

Imetja delnic ali enot, ki jih izdajo investicijski skladi razen SDT, kakor so opredeljeni v členu 1 Uredbe (EU) št. 1073/2013 (ECB/2013/38).

Izvedeni finančni instrumenti so finančni instrumenti, povezani s posebnim finančnim instrumentom, kazalnikom ali blagom, prek katerih se lahko na finančnih trgih trguje s posebnimi finančnimi tveganji v lastnem imenu.

Ta kategorija vključuje:

Izvedeni finančni instrumenti se beležijo po tržni vrednosti v bilanci stanja na bruto osnovi. Posamezne pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih s pozitivno tržno vrednostjo se beležijo na strani sredstev bilance stanja, pogodbe z negativno tržno vrednostjo pa na strani obveznosti bilance stanja.

Bruto bodoče obveznosti iz pogodb o izvedenih finančnih instrumentih se v bilanci stanja ne beležijo.

Ta kategorija ne vključuje izvedenih finančnih instrumentov, ki se v skladu z nacionalnimi pravili ne beležijo v bilanci stanja.

Finančne terjatve zavarovalnih družb do družb pozavarovanja na podlagi pozavarovanja polic življenjskega in neživljenjskega zavarovanja.

Opredmetena in neopredmetena sredstva razen finančnih sredstev.

Ta kategorija vključuje stanovanja, druge zgradbe in objekte, stroje in opremo, vrednostne predmete ter proizvode intelektualne lastnine, kot so računalniška programska oprema in podatkovne baze.

To je rezidualna kategorija na strani sredstev bilance stanja, opredeljena kot „sredstva, ki niso vključena drugje“. NCB lahko zahtevajo poročanje določenih podpostavk, vključenih v to kategorijo. Preostala sredstva lahko vključujejo:

Kategorija instrumentov

Opis glavnih značilnosti

Vrednostni papirji, ki jih izda zavarovalna družba, razen lastniškega kapitala, ki so običajno tržni instrumenti in se z njimi trguje na sekundarnih trgih ali jih je mogoče pobotati na trgu, imetniku pa ne dajejo lastniških pravic v zvezi z institucijo izdajateljico.

Zneski, ki jih zavarovalna družba dolguje upnikom, razen tistih, ki izhajajo iz izdaje tržnih vrednostnih papirjev. To kategorijo sestavljajo:

Vloge, ki jih cedenti prejmejo od družb pozavarovanja kot zavarovanje.

Glej kategorijo 4.

Glej kategorijo 4.1.

Glej kategorijo 4.2.

Glej kategorijo 4.3.

Znesek kapitala zavarovalne družbe, namenjen izplačilu bodočih zavarovalnih odškodnin imetnikom polic.

Znesek kapitala zavarovalne družbe, namenjen izplačilu bodočih zavarovalnih odškodnin imetnikom polic življenjskega zavarovanja.

Znesek kapitala zavarovalne družbe, namenjen izplačilu bodočih zavarovalnih odškodnin imetnikom polic življenjskega zavarovanja, vezanega na enote investicijskih skladov. Bodoče odškodnine imetnikom polic na podlagi pogodbe o življenjskem zavarovanju, vezanem na enote investicijskih skladov, so odvisne od donosnosti paketa sredstev, v katera so investirana sredstva imetnika police.

Znesek kapitala zavarovalne družbe, namenjen izplačilu bodočih zavarovalnih odškodnin imetnikom polic življenjskega zavarovanja, ki ni vezano na enote investicijskih skladov. Bodoče odškodnine imetnikom polic na podlagi pogodbe o življenjskem zavarovanju, ki ni vezano na enote investicijskih skladov, niso odvisne od donosnosti opredeljenega paketa sredstev.

Znesek kapitala zavarovalne družbe, namenjen poplačilu bodočih terjatev pokojninskih shem. Ta kategorija se nanaša samo na poklicne pokojninske načrte. Individualni pokojninski načrti, ki niso povezani z delovnim razmerjem, ne spadajo v to kategorijo.

Znesek kapitala zavarovalne družbe, namenjen izplačilu bodočih zavarovalnih odškodnin imetnikom polic v shemah z določenimi prispevki.

Pri shemi z določenimi prispevki so izplačani prejemki odvisni od donosnosti sredstev, ki jih pridobi pokojninska shema. Odgovornost sheme z določenimi prispevki je omejena na trenutno tržno vrednost sredstev sklada.

Znesek kapitala zavarovalne družbe, namenjen izplačilu bodočih zavarovalnih odškodnin imetnikom polic v shemah z zagotovljenimi prejemki.

Pri shemi z zagotovljenimi prejemki se raven pokojninskih prejemkov, obljubljenih zaposlenim, ki sodelujejo v shemi, določi po vnaprej dogovorjeni formuli. Odgovornost sheme z zagotovljenimi prejemki je omejena na sedanjo vrednost obljubljenih prejemkov.

Znesek kapitala zavarovalne družbe, namenjen izplačilu bodočih zavarovalnih odškodnin iz shem, v katerih se kombinirajo elementi shem z določenimi prispevki in shem z zagotovljenimi prejemki.

Znesek kapitala zavarovalne družbe, namenjen izplačilu bodočih zavarovalnih odškodnin imetnikom polic neživljenjskega zavarovanja.

Obveznosti iz zavarovanja stroškov zdravstvenih storitev, kadar se to zavarovanje ne sklene na podobni tehnični podlagi kot življenjsko zavarovanje, razen obveznosti, vključenih v vrsto zavarovanja 13.2.3.

Obveznosti iz zavarovanja dohodka, kadar se to zavarovanje ne sklene na podobni tehnični podlagi kot življenjsko zavarovanje, razen obveznosti, vključenih v vrsto zavarovanja 13.2.3.

Obveznosti iz zdravstvenega zavarovanja, ki se nanašajo na nesreče pri delu, poškodbe pri delu in poklicne bolezni, kadar se to zavarovanje ne sklene na podobni tehnični podlagi kot življenjsko zavarovanje.

Zavarovalne obveznosti, ki krijejo vse odgovornosti, ki izhajajo iz uporabe kopenskih motornih vozil (vključno s prevozniško odgovornostjo).

Zavarovalne obveznosti, ki krijejo vso škodo ali izgubo kopenskih vozil (vključno s tirnimi vozili).

Zavarovalne obveznosti, ki krijejo vso škodo ali izgubo morskih, jezerskih, rečnih in kanalskih plovil in zrakoplovov ter škodo ali izgubo blaga pri prevozu ali prtljage ne glede na vrsto prevoza. Zavarovalne obveznosti, ki krijejo odgovornosti, ki izhajajo iz uporabe zrakoplovov ter morskih, jezerskih, rečnih ali kanalskih ladij, plovil ali čolnov (vključno s prevozniško odgovornostjo).

Zavarovalne obveznosti, ki krijejo vso škodo ali izgubo premoženja zaradi požara, eksplozije, elementarnih nesreč, vključno z nevihtami, toče ali pozebe, jedrske energije, pogrezanja in drsenja tal ter drugih dogodkov, na primer tatvine, razen tistih, vključenih v vrstah zavarovanja 13.2.5 in 13.2.6.

Zavarovalne obveznosti, ki krijejo vse vrste odgovornosti, razen tistih, vključenih v vrstah zavarovanja 13.2.4 in 13.2.6.

Zavarovalne obveznosti, ki krijejo nesolventnost, izvozne kredite, kredite z obročnim odplačevanjem, hipoteke, kmetijske kredite ter neposredno in posredno kavcijo.

Zavarovalne obveznosti, ki krijejo stroške odvetnika in stroške sodnega postopka.

Zavarovalne obveznosti, ki krijejo pomoč osebam, ki zaidejo v težave na potovanju ali v primerih odsotnosti z doma ali običajnega prebivališča.

Zavarovalne obveznosti, ki krijejo poklicne nevarnosti, nezadostne prihodke, slabo vreme, izgubo dobička, tekoče splošne stroške, nepredvidene poslovne stroške, izgubo tržne vrednosti, izpad najemnine ali prihodka, druge neposredne poslovne izgube, druge (neposlovne) finančne izgube in druga tveganja neživljenjskega zavarovanja, ki niso zajeta v vrstah zavarovanja 13.2.1 do 13.2.11.

Obveznosti pozavarovanja.

Glej kategorijo 6.

To je rezidualna postavka na strani obveznosti bilance stanja, opredeljena kot „obveznosti, ki niso vključene drugje“. NCB lahko zahtevajo poročanje določenih podpostavk, vključenih v to kategorijo. Preostale obveznosti lahko vključujejo:

Polje

Opis

Identifikacijska koda vrednostnega papirja

Koda, ki enolično identificira vrednostni papir, v skladu z navodili NCB (npr. identifikacijska številka NCB, CUSIP, SEDOL).

Število enot ali agregirani nominalni znesek

Število enot vrednostnega papirja ali agregirani nominalni znesek, če se z vrednostnim papirjem trguje v zneskih in ne v enotah, brez obračunanih obresti.

Cena

Tržna cena na enoto vrednostnega papirja ali odstotek agregiranega nominalnega zneska, če se z vrednostnim papirjem trguje v zneskih in ne v enotah. NCB lahko tudi zahtevajo, da se pod to postavko poročajo obračunane obresti.

Osnova za kotiranje

Kaže, ali je vrednostni papir kotiran v odstotku ali v enotah.

Skupni znesek

Skupna tržna vrednost vrednostnega papirja. V primeru vrednostnih papirjev, s katerimi se trguje v enotah, je ta znesek enak številu vrednostnih papirjev, pomnoženim s ceno na enoto. Kadar se z vrednostnimi papirji trguje v zneskih in ne v enotah, je ta znesek enak agregiranemu nominalnemu znesku, pomnoženemu s ceno, izraženo v odstotku nominalnega zneska.

NCB morajo načeloma zahtevati, da se obračunane obresti poročajo pod to postavko ali ločeno. Vendar pa lahko NCB na podlagi svoje diskrecijske pravice zahtevajo podatke brez obračunanih obresti.

Finančne transakcije

Vsota nakupov minus prodaje (vrednostni papirji na strani sredstev) ali izdaj minus odkupi (vrednostni papirji na strani obveznosti) vrednostnega papirja, zabeležena po vrednosti transakcije v eurih.

Kupljeni vrednostni papirji

Vsota nakupov vrednostnega papirja, zabeležena po vrednosti transakcije.

Prodani vrednostni papirji

Vsota prodaj vrednostnega papirja, zabeležena po vrednosti transakcije.

Valuta beleženja vrednostnega papirja

Koda ISO ali njen ekvivalent za valuto, ki se uporabi za prikaz cene in/ali neporavnanega zneska vrednostnega papirja.

Druge spremembe obsega po nominalni vrednosti

Druge spremembe obsega vrednostnega papirja po nominalni vrednosti v nominalni valuti/enoti ali v eurih.

Druge spremembe obsega po tržni vrednosti

Druge spremembe obsega vrednostnega papirja po tržni vrednosti v eurih.

Naložbe v vrednostne papirje ali neposredne naložbe

Funkcija naložbe glede na njeno razvrstitev v statistiki plačilne bilance (1).

Država izdajatelja

Rezidenčnost izdajatelja. V primeru delnic/enot investicijskih skladov se država izdajatelja nanaša na kraj, v katerem je investicijski sklad rezident, in ne na rezidenčnost upravljavca sklada.

Kategorija

Opis

Obračunane premije

Bruto obračunane premije obsegajo vse zneske, ki zapadejo v plačilo med poslovnim letom na podlagi zavarovalnih pogodb, ne glede na to, ali se ti zneski morda v celoti ali delno nanašajo na poznejše poslovno leto.

Odškodninski zahtevki

Vsota odškodninskih zahtevkov, izplačanih v zvezi s poslovnim letom, in rezervacije za odškodninske zahtevke za to poslovno leto minus rezervacije za odškodninske zahtevke za preteklo finančno leto.

Provizije

Stroški pridobitev, ki jih zavarovalne družbe plačajo drugim subjektom, da prodajajo njihove produkte.

Sektor

Opis

MFI so opredeljene v členu 1 Uredbe (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33). Sektor MFI sestavljajo NCB, kreditne institucije, kakor so opredeljene v pravu Unije, SDT, druge finančne institucije, katerih dejavnost je, da od subjektov, ki niso MFI, sprejemajo vloge in/ali bližnje substitute za vloge in za svoj račun, vsaj v ekonomskem smislu, dajejo posojila in/ali investirajo v vrednostne papirje, ter institucije za izdajo elektronskega denarja, ki se v glavnem ukvarjajo s finančnim posredništvom v obliki izdajanja elektronskega denarja.

Sektor država (S.13) sestavljajo institucionalne enote, ki so netržni proizvajalci, katerih proizvodnja je namenjena individualni in kolektivni potrošnji in se financirajo z obveznimi plačili enot, ki pripadajo drugim sektorjem, in institucionalne enote, ki se v glavnem ukvarjajo s prerazdeljevanjem nacionalnega dohodka in premoženja (ESR 2010, odstavki 2.111 do 2.113).

Podsektor drugi finančni posredniki razen zavarovalnih družb in pokojninskih skladov (S.125) sestavljajo vse finančne družbe in neprave družbe, ki se v glavnem ukvarjajo s finančnim posredništvom, tako da od institucionalnih enot prevzemajo obveznosti v oblikah, ki niso gotovina, vloge (ali bližnji substituti za vloge), delnice/enote investicijskih skladov ali povezane s shemami zavarovanja ter pokojninskimi in standardiziranimi jamstvenimi shemami. DPFS, kakor so opredeljene v Uredbi (EU) št. 1075/2013 (ECB/2013/40), so vključene v ta podsektor (ESR 2010, odstavki 2.86 do 2.94).

Investicijski skladi razen SDT so opredeljeni v členu 1 Uredbe (EU) št. 1073/2013 (ECB/2013/38).

Podsektor izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.126) sestavljajo vse finančne družbe in neprave družbe, ki se v glavnem ukvarjajo z dejavnostmi, tesno povezanimi s finančnim posredništvom, same pa niso finančni posredniki. Ta podsektor prav tako vključuje uprave podjetij, katerih hčerinske družbe so vse ali večinoma finančne družbe (ESR 2010, odstavki 2.95 do 2.97).

Podsektor lastne finančne institucije in posojilodajalci (S.127) sestavljajo vse finančne družbe in neprave družbe, ki se ne ukvarjajo s finančnim posredništvom ali opravljanjem pomožnih finančnih storitev in v katerih se večina transakcij z njihovimi sredstvi ali obveznostmi ne izvaja na odprtih trgih. Ta podsektor vključuje holdinge, ki so lastniki upravljalnega deleža lastniškega kapitala skupine hčerinskih družb in katerih glavna dejavnost je lastništvo skupine brez zagotavljanja drugih storitev podjetjem, v katerih imajo lastniški kapital, kar pomeni, da ne upravljajo ali nadzirajo drugih enot (ESR 2010, odstavka 2.98 in 2.99).

Zavarovalne družbe so opredeljene v členu 1 te uredbe.

Podsektor pokojninski skladi (S.129) sestavljajo vse finančne družbe in neprave družbe, ki se v glavnem ukvarjajo s finančnim posredništvom kot posledica združevanja socialnih tveganj in potreb zavarovancev (socialno zavarovanje). Pokojninski skladi podobno kot sistemi socialnega zavarovanja zagotavljajo dohodek po upokojitvi in pogosto pokojnine za smrt in invalidnost (ESR 2010, odstavki 2.105 do 2.110). Skladi socialne varnosti, ki spadajo v sektor država, so izključeni.

Sektor nefinančne družbe (S.11) sestavljajo institucionalne enote, ki so neodvisne pravne osebe in tržni proizvajalci, njihova glavna dejavnost pa je proizvodnja blaga in nefinančnih storitev. Ta sektor vključuje tudi nefinančne neprave družbe (ESR 2010, odstavki 2.45 do 2.50).

Sektor gospodinjstva (S.14) sestavljajo posamezniki ali skupine posameznikov kot potrošniki in kot podjetniki, ki proizvajajo tržno blago ter nefinančne in finančne storitve (tržni proizvajalci), če blaga in storitev ne proizvajajo ločeni subjekti, ki se obravnavajo kot neprave družbe. Vključeni so tudi posamezniki ali skupine posameznikov proizvajalcev blaga in nefinančnih storitev za izključno lastno končno porabo. Sektor gospodinjstva vključuje individualne lastnike in partnerska podjetja brez neodvisnega pravnega statusa, razen tistih, ki se obravnavajo kot neprave družbe, ki so tržni proizvajalci (ESR 2010, odstavki 2.118 do 2.128).

Sektor nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (S.15), sestavljajo nepridobitne institucije, ki so ločene pravne osebe in opravljajo storitve za gospodinjstva ter so zasebni netržni proizvajalci. Njihovi glavni viri so prostovoljni prispevki gospodinjstev kot potrošnikov v denarju ali naravi, plačila države in dohodki od lastnine (ESR 2010, odstavka 2.129 in 2.130).