6.6 Ocena drugih tveganj

Pristojni organi bi morali v skladu s členoma 36 in 40 Direktive (EU) 2019/2034 oceniti pomembnost drugih tveganj za kapital investicijskega podjetja, ki niso zajeta v kapitalskih zahtevah v okviru prvega stebra. Pristojni organi bi morali pri ocenjevanju teh drugih tveganj upoštevati naravo in zapletenost dejavnosti investicijskega podjetja, kar vpliva na pomembnost teh tveganj .

6.6.2 Ocena tveganj pri delovanju

Pristojni organi bi morali z oceno tveganj pri delovanju, ki niso zajeta v kapitalskih zahtevah v okviru prvega stebra, določiti glavne dejavnike tveganj investicijskega podjetja

69 in oceniti pomembnost vpliva teh tveganj na investicijsko podjetje. Pri oblikovanju tovrstnih tveganj bi bilo treba izvesti naslednje glavne korake:

• a. predhodno oceno;
• b. oceno narave in obsega investicijskih dejavnosti, ki investicijsko podjetje izpostavijo tveganju, ki ni zajeto v kapitalskih zahtevah v okviru prvega stebra;
• c. oceno sistemov in procesov v zvezi s temi dejavnostmi.

Pristojni organi bi morali oceniti tveganja, ki niso zajeta v kapitalskih zahtevah v okviru prvega stebra, na podlagi sedanjega in potencialnega stanja.

Pristojni organi bi morali po potrebi oceniti tudi druga tveganja, ki niso navedena v tem poglavju.

Predhodna ocena

Pristojni organi bi morali pri določanju obsega ocene tveganj, ki niso zajeta v kapitalskih zahtevah v okviru prvega stebra, najprej opredeliti vire tveganj, ki jim je ali bi jim lahko bilo izpostavljeno investicijsko podjetje.

Pristojni organi bi morali upoštevati vsaj naslednje:

• a. poslovni model in nagnjenost k prevzemanju tveganj;
• b. notranji razvoj ali zunanje izvajanje informacijskih rešitev;
• c. podporne funkcije, kot so skladnost, pravne in davčne funkcije (tudi če so oddane v zunanje izvajanje);
• d. stroške tožb in pravdnih postopkov;
• e. skupne izgube iz poslovanja, vključno s stroški notranjih in zunanjih goljufij;
• f. obseg dejavnosti iz netrgovalne knjige.

Pristojni organi bi morali izvesti predhodno analizo ob upoštevanju spremembe zgoraj navedenih elementov skozi čas, da oblikujejo argumentirano mnenje o glavnih dejavnikih drugih tveganj investicijskega podjetja.

Tveganje spremembe obrestne mere, ki je posledica dejavnosti iz netrgovalne knjige

Pristojni organi bi morali oceniti tveganje spremembe obrestne mere, ki je posledica dejavnosti iz netrgovalne knjige, ki jim je investicijsko podjetje izpostavljeno.

Pristojni organi bi morali oceniti, kako lahko spremembe obrestne mer e negativno vplivajo na sredstva, obveznosti in zunajbilančne izpostavljenosti investicijskega podjetja. Da bi pristojni organi bolje določili zapletenost in profil tveganosti spremembe obrestne mere, bi morali razumeti tudi glavne značilnosti sredstev, obveznosti in zunajbilančnih izpostavljenosti investicijskega podjetja.

70

Pristojni organi bi morali v svoji kvantitativni oceni upoštevati rezultate notranjih metodologij investicijskega podjetja za merjenje tveganja spremembe obrestne mere, ki je posledica d ejavnosti iz netrgovalne knjige. Poleg tega bi morali pristojni organi upoštevati ustrezne stresne scenarije glede na naravo izpostavljenosti tveganju spremembe obrestne mere, ki je posledica dejavnosti investicijskega podjetja iz netrgovalne knjige.

Opera tivna tveganja, ki niso zajeta v okviru prvega stebra

Pristojni organi bi morali oceniti operativna tveganja, ki niso zajeta v minimalnih kapitalskih zahtevah v skladu z Uredbo (EU) 2019/2033 . Ta tveganja lahko povzročijo neposredne izgube iz poslovanja ter posredne izgube zaradi pritožb in pravdnih postopkov. Velika operativna tveganja lahko povzročijo tudi pomanjkanje osebja na ključnih položajih. Pri oceni je treba upoštevati izgube iz poslovanja, pa tudi skorajšnje dogodke in dogodke operativnega tvegan ja, ki so se končali z dobičkom.

Pristojni organi bi morali upoštevati naslednje vire tveganja pri delovanju in se pri oceni po potrebi osredotočiti na tiste vidike, ki so za investicijsko podjetje najpomembnejši:

• a. varnost na delovnem mestu;
• b. škodo na premičnem in nepremičnem premoženju;
• c. notranjo goljufijo;
• d. zunanjo goljufijo;
• e. tveganja, povezana z IKT;
• f. tveganje nepravilnega ravnanja;
• g. regulativna, pravna in davčna tveganja;
• h. tveganje, povezano z uporabo modela, in sicer v zvezi z modeli, ki se uporabljajo v poslovne namene;
• i. nezadostne (kvalitativne in kvantitativne) človeške in tehnične vire na ključnih položajih;
• j. tveganje izgube poslovnega ugleda.

Pristojni organi bi morali v okviru vseh ocen SREP oblikovati mnenje o stopnji tveganja, povezanega z IKT, in skladnosti delovanja IKT s poslovno strategijo. Pristojni organi bi morali v svojo oceno vključiti vse ustrezne vidike tveganja, povezanega z IKT, kot so tveganje, povezano z varnostjo, tveganje pri projektih IT in tveganje, povezano z upravljanjem IKT, če ta že niso vključena v drugih delih teh smernic, ter upoštevati Smernice organa EBA o upravljanju tveganj, povezanih z IKT in varnostjo¹⁹ , in Smernice organa ESMA za zunanje izvajanje ponudnikov storitev v oblaku²⁰ .

19 Smernice organa EBA o upravljanju tveganj, povezanih z IKT in varnostjo (EBA/GL/2019/04).

20 Smernice organa ESMA za zunanje izvajanje ponudnikov storitev v oblaku (ESMA50 -164-4285). 71

Pristojni organi bi morali oblikovati mnenje o stopnji tveganja nepravilnega ravnanja, povezanega z investicijskimi in tržnimi dejavnostmi investicijskega podjetja, če to ni zajeto v kapitalskih zahtevah v okviru prvega stebra. Tveganje nepravilnega ravnanja je treba razumeti kot sedanje ali prihodnj e tveganje, ki ga utrpijo stranke, trgi ali podjetje zaradi neprimernega ravnanja podjetja ali njegovega osebja. To tveganje lahko nastane zaradi namernih kršitev ali kršitev iz malomarnosti (vključno z neustreznim opravljanjem finančnih storitev), če lahko povzročijo negativne finančne posledice ali posledice za poslovni ugled. To tveganje izgube poslovnega ugleda lahko povzroči izgubo tržnih deležev ali ključnih strank ter poveča število pritožb strank.

Pristojni organi bi se morali po potrebi osredotočit i na naslednje vire tveganja nepravilnega ravnanja pri delovanju:

• a. ukinitev ali mirovanje sklada;
• b. število nepravilnih ravnanj: zavajajočo prodajo, tržno manipulacijo;
• c. nastale regulativne kazni.

Pristojni organi bi morali oblikovati mnenje o regulativnih, pravnih in davčnih tveganjih, ki so posledica nespoštovanja zakonov ali predpisov. Ta tveganja lahko privedejo do sodnih postopkov in kazni za investicijsko podjetje. Pri popravnih programih lahko nastanejo tudi visoki stroški za uskladitev z zakoni in predpisi.

Pristojni organi bi se morali po potrebi osredotočiti na naslednje vire regulativnih, pravnih in davčnih tveganj pri delovanju:

• a. stroške za doseganje skladnosti z veljavnimi predpisi;
• b. plačilo glob ali druge sankcije zaradi nespoštovanja;
• c. ponovno davčno odmero ali plačilo zamudnih nadomestil, glob in kazni;
• d. predvidevanje regulativnih sprememb, pomembnih za investicijsko podjetje.

Pristojni organi bi morali oceniti tveganje v zvezi z modeli, ki se uporabljajo v poslovne namene , vključno z modeli za vrednotenje/ocenjevanje, modeli za algoritemsko trgovanje in drugimi modeli, ki lahko znatno vplivajo na poslovne odločitve in dejavnosti investicijskega podjetja.

Pristojni organi lahko ob upoštevanju posebnosti investicijskega podj etja pri ocenjevanju tveganj, ki niso zajeta v kapitalskih zahtevah v okviru prvega stebra, upoštevajo druge vire tveganj, ki niso vključeni v zgoraj navedene kategorije.

Sistemsko tveganje

Pristojni organi bi morali na podlagi kvantitativnih in kvalitativnih meril oblikovati mnenje o sistemskem tveganju investicijskega podjetja. Pristojni organi bi morali na podlagi

72 te ocene ugotoviti, ali bi lahko propad investicijskega podjetja povzročil večje motnje na finančnih trgih, na katerih to podjetje posluje.

Po potrebi se lahko ocena sistemskega tveganja izvede združeno za skupino investicijskih podjetij s podobnim poslovnim modelom in profilom tveganosti. Pristojni organi bi morali pri takšni združeni oceni upoštevati morebitne učinke hkratnega propada določenega števila/deleža teh investicijskih podjetij na finančne trge, na katerih poslujejo. Pristojni organi lahko v ta namen upoštevajo enega ali več scenarijev.

6.6.3 Ocena upravljanja tveganj in kontrol

Da bi pristojni organi v celoti razumeli profil tveganosti inv esticijskega podjetja v zvezi s tveganji, ki niso zajeta v kapitalskih zahtevah v okviru prvega stebra, bi morali pregledati okvir upravljanja in upravljanja tveganj, ki zmanjšuje tveganje, ki izhaja iz drugih virov tveganj. V ta namen bi morali pristojni organi ob upoštevanju obsega, narave in zapletenosti dejavnosti investicijskega podjetja oceniti naslednje elemente:

• a. ali strategija investicijskega podjetja ustrezno odraža nagnjenost investicijskega podjetja k prevzemanju tovrstnih tveganj in ali je skladna s splošno nagnjenostjo investicijskega podjetja k prevzemanju tveganj;
• b. ali ima investicijsko podjetje notranje smernice in politike za zagotavljanje visoke kulture tveganja;
• c. ali ima investicijsko podjetje ustrezen okvir za upravljanje, merjenje, spremlj anje in kontrolo tveganja spremembe obrestne mere, ki je posledica dejavnosti iz netrgovalne knjige;
• d. ali ima investicijsko podjetje ustrezen okvir za upravljanje, merjenje, spremljanje in kontrolo tveganj IT z zadostnimi (kvalitativnimi in kvantitativnimi) človeškimi in tehničnimi viri;
• e. ali ima investicijsko podjetje jasno opredeljene politike in postopke za nadzor operativnega tveganja.

6.6.4 Povzetek ugotovitev in izračun rezultata

Pristojni organi bi morali na podlagi zgornje ocene oblikovati mnenje o drugih tveganjih investicijskega podjetja. To mnenje bi moralo biti izraženo v povzetku ugotovitev skupaj z rezultatom tveganja, ki temelji na merilih iz tabele 8. Če se na podlagi pomembnosti nekaterih dejavnikov tveganja pristojni organ odloči, da bo te dejavnike ocenil in zanje izračunal rezultat ločeno, je treba smiselno uporabiti smernice iz te tabele, če je to mogoče.

Pristojni organi bi morali vse te dejavnike obravnavati vzporedno in ne ločeno ter razumeti dejavnike, ki povzročijo tveganja, ki niso zajeta v kapitalskih zahtevah v okviru prvega stebra.

73 Tabela 8: Nadzorniška merila za izračun rezultata drugih tveganj

Rezultat Merila glede tveganja pri Merila glede ustreznega