2.1. Vsebina in področje uporabe

Te smernice določajo merila za oblikovanje scenarijev, ki bi jih morale institucije uporabiti za preskušanje svoje odpornosti na dolgoročne negativne vplive okoljskih dejavnikov, zlasti dejavnikov, povezanih s podnebjem, v skladu s členom 87a(3) in (5), točka (d), Direktive 2013/36/EU² .

² Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES ter razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2013/36/oj ).

Te smernice določajo tudi, kako bi bilo treba dejavnike tveganja, povezane s podnebjem, vključiti v stresno testiranje, in vsebujejo merila za analizo scenarijev, ki se lahko uporabijo za preskušanje odpornosti institucije na kratkoročne negativne vplive o koljskih dejavnikov.

Te smernice dopolnjujejo smernice organa EBA za upravljanje okoljskih, socialnih in upravljavskih (ESG) tveganj (EBA/GL/2025/01)³ v zvezi z analizo scenarijev. Te smernice dopolnjujejo tudi smernice organa EBA za stresno testiranje institucij (EBA/GL/2018/4)⁴ .

³ Smernice organa EBA za upravljanje okoljskih, socialnih in upravljavskih (ESG) tveganj določajo minimalne standarde in referenčne metodologije za ugotavljanje, merjenje, upravljanje in spremljanje okoljskih, socialnih in upravljavskih tveganj. Zlasti določajo vsebino načrtov, ki jih je treba pripraviti v skladu s členom 76(2) direktive o kapitalskih zahtevah. Smernice organa EBA za upravljanje okoljskih, socialnih in upravljavskih (ESG) tveganj (EBA/GL/2025/01).

⁴ V smernicah organa EBA za stresno testiranje institucij (EBA/GL/2018/04) so določeni enotna organizacijska pričakovanja, metodologije in postopki za izvedbo stresnega testiranja v institucijah, pri čemer je podrobneje opredeljeno, kako jih je treba upoštevati za namene kapitalske ustreznosti in upravljanja tveganj.

Poleg tega te smernice podrobneje določajo, kako bi morale institucije, ki so dobile dovoljenje pristojnega organa, da za izračun kapitalskih zahtev za del svojih izpostavljenosti kreditnemu tveganju ali za vse svoje izpostavljenosti kreditnemu tveganju uporabljajo pristop na podlagi notranjih bonitetnih ocen (pristop IRB), v okviru svojih programov stresnega testiranja za kreditno tveganje opredeliti in uporabiti scenarije stresnih testov, ki vključujejo dejavnike okoljskega tveganja, zlasti dejavnike s podnebjem povezanega fizičnega tveganja in tveganja prehoda, da bi izpolnile zahteve iz člena 177(2a) Uredbe (EU) št. 575/2013⁵ .

⁵ Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1, ELI:http://data.europa.eu/eli/reg/2013/575/oj ).

Področje uporabe smernic je osredotočeno na okoljska tveganja, pri čemer imajo prednost podnebna tveganja, kot je določeno v mandatu. Prihodnja revizija teh smernic bo lahko vključila socialne dejavnike in dejavnike upravljanja, če bodo to omogočale metodologije na teh področjih.

Institucije in pristojni organi bi morali te smernice uporabljati v skladu z ravnjo uporabe, določeno v členu 109 Direktive 2013/36/EU.