Vloga teh smernic

V skladu s sektorsko zakonodajo morajo pristojni organi te skupne smernice izvajati v skladu z načelom sorazmernosti⁴ .

(¹ ) Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2013/36/oj).

(² ) Direktiva 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (UL L 335, 17.12.2009, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2009/138/oj).

(³ ) Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2013/575/oj).

(⁴ ) Ker so te smernice namenjene pristojnim organom, je treba pri uporabi sorazmernosti upoštevati zahteve glede sorazmernosti, določene v sektorski zakonodaji.

Pristojni organi bi morali pri oblikovanju svojega okvira za nadzorniško stresno testiranje upoštevati vsa ESG tveganja in njihov morebitni razvoj ter redno pregledovati pomen ESG tveganj za tak okvir, zlasti ob napredku pri postopni razširitvi kritja na d ruge ESG dejavnike. Pristojni organi bi morali pri izvajanju stresnega testiranja ESG tveganj natančno opredeliti svoje cilje, pri čemer bi morali upoštevati dve glavni vrsti stresnega testiranja:

• ▪ preizkušanje trdnosti kapitalskega in likvidnostnega položaja ter sposobnosti finančnih subjektov za pokrivanje izgub v primeru gospodarskih in finančnih pretresov, povezanih z vsemi pomembnimi tveganji, vključno z ESG tveganji, v kratkoročnem obdobju (npr . do pet let);
• ▪ preskušanje odpornosti strategije in poslovnega modela finančnih subjektov na vrsto scenarijev, povezanih z ESG dejavniki, v dolgoročnem (vsaj desetletnem⁵ ) obdobju.

Ocenjevanje pomembnosti