UREDBA (EU) 2024/1252 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 11. aprila 2024 o vzpostavitvi okvira za zagotavljanje zanesljive in trajnostne oskrbe s kritičnimi surovinami ter spremembi uredb (EU) št. 168/2013, (EU) 2018/858, (EU) 2018/1724 in (EU) 2019/1020 (Besedilo velja za EGP)

UREDBA (EU) 2024/1252 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 11. aprila 2024

o vzpostavitvi okvira za zagotavljanje zanesljive in trajnostne oskrbe s kritičnimi surovinami ter spremembi uredb (EU) št. 168/2013, (EU) 2018/858, (EU) 2018/1724 in (EU) 2019/1020

(Besedilo velja za EGP)

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

1. Pregled

Naslov	Regulativa
POGLAVJE 1 SPLOŠNE DOLOČBE	POGLAVJE 1 SPLOŠNE DOLOČBE
POGLAVJE 2 STRATEŠKE IN KRITIČNE SUROVINE	POGLAVJE 2 STRATEŠKE IN KRITIČNE SUROVINE
POGLAVJE 3 OKREPITEV VREDNOSTNE VERIGE SUROVIN V UNIJI	POGLAVJE 3 OKREPITEV VREDNOSTNE VERIGE SUROVIN V UNIJI
POGLAVJE 4 SPREMLJANJE IN ZMANJŠEVANJE TVEGANJA	POGLAVJE 4 SPREMLJANJE IN ZMANJŠEVANJE TVEGANJA
POGLAVJE 5 TRAJNOSTNOST	POGLAVJE 5 TRAJNOSTNOST
POGLAVJE 6 UPRAVLJANJE	POGLAVJE 6 UPRAVLJANJE
POGLAVJE 7 PRENESENA POOBLASTILA IN POSTOPEK V ODBORU	POGLAVJE 7 PRENESENA POOBLASTILA IN POSTOPEK V ODBORU
POGLAVJE 8 SPREMEMBE	POGLAVJE 8 SPREMEMBE
POGLAVJE 9 KONČNE DOLOČBE	POGLAVJE 9 KONČNE DOLOČBE
PRILOGA I Strateške surovine	PRILOGA I Strateške surovine Oddelek 1 Seznam strateških surovin Naslednje surovine se štejejo za strateške: (a) boksit/aluminijev oksid/aluminij (b) bizmut (c) bor – za metalurgijo (d) kobalt (e) baker (f) galij (g) germanij (h) litij – za baterije (i) kovinski magnezij (j) mangan – za baterije (k) grafit – za baterije (l) nikelj – za baterije (m) platinske kovine (n) elementi redke zemlje za trajne magnete (Nd, Pr, Tb, Dy, Gd, Sm in Ce) (o) silicijeva kovina (p) kovinski titan (q) volfram Oddelek 2 Metodologija za izbiro strateških surovin 1. Strateški pomen se določi na podlagi pomembnosti surovine za zeleni in digitalni prehod ter za uporabo v obrambne ter letalske in vesoljske namene, v skladu z naslednjimi merili: (a) količina strateških tehnologij, pri katerih se surovina uporablja kot vhodni material; (b) količina surovine, potrebne za proizvodnjo ustreznih strateških tehnologij; (c) pričakovano svetovno povpraševanje po ustreznih strateških tehnologijah. 2. Napovedana rast povpraševanja (DF/C,τ) se izračuna na naslednji način: pri čemer je: DFτ: svetovna letna napoved povpraševanja po surovini za leto τ; GSτο: svetovna letna proizvodnja surovine za referenčno obdobje τ0. 3. Pri določanju težavnosti povečanja proizvodnje se upoštevajo vsaj: (a) trenutni svetovni letni obseg proizvodnje surovine; (b) razmerje med zalogami in proizvodnjo surovine na podlagi znanih zalog geoloških virov, ki jih je mogoče izkoristiti v gospodarskem smislu, in trenutne svetovne letne proizvodnje; (c) pripravljalna obdobja za nove projekte, s katerimi bi se povečala zmogljivost oskrbe, kadar so na voljo zanesljive informacije.
PRILOGA II Kritične surovine	PRILOGA II Kritične surovine Oddelek 1 Seznam kritičnih surovin Naslednje surovine se štejejo za kritične: (a) antimon (b) arzen (c) boksit/aluminijev oksid/aluminij (d) barit (e) berilij (f) bizmut (g) bor (h) kobalt (i) premog za koksanje (j) baker (k) glinenec (l) fluorit (m) galij (n) germanij (o) hafnij (p) helij (q) težki elementi redke zemlje (r) lahki elementi redke zemlje (s) litij (t) magnezij (u) mangan (v) grafit (w) nikelj – za baterije (x) niobij (y) fosfatna ruda (z) fosfor (aa) platinske kovine (ab) skandij (ac) silicijeva kovina (ad) stroncij (ae) tantal (af) kovinski titan (ag) volfram (ah) vanadij Oddelek 2 Izračun gospodarskega pomena in tveganja za zanesljivost oskrbe 1. Gospodarski pomen (EI) ocenjevane surovine se izračuna na naslednji način: pri čemer je: s: oznaka za gospodarske sektorje NACE (dvomestna raven); As: delež končne uporabe ocenjevanih surovin v sektorju NACE (dvomestna raven) (z uporabo vrednosti Unije, če so na voljo, drugače pa svetovnih vrednosti); Qs: dodana vrednost ustreznega sektorja na ravni NACE (dvomestna raven), kot delež celotnega gospodarstva; SIEI: indeks nadomestljivosti, povezan z gospodarskim pomenom. 2. Indeks nadomestljivosti ocenjevane surovine, povezan z gospodarskim pomenom (SIEI), se na podlagi najpomembnejših industrijskih načinov uporabe izračuna na naslednji način: pri čemer je: i: oznaka za posamezen nadomestni material; a: oznaka za posamezno uporabo surovine; SPPi,a; EI: parameter gospodarskega pomena posameznega nadomestnega materiala i v primerjavi z ocenjevano surovino na podlagi tehničnih zmogljivosti, vključno s funkcionalnostjo, in stroškovne učinkovitosti za vsak način uporabe a; Sharea: delež surovin v končni uporabi; Sub_sharei,a: poddelež vsakega nadomestnega materiala v vsaki uporabi. 3. Tveganje za zanesljivost oskrbe (SR) z ocenjevano surovino se izračuna na naslednji način: pri čemer je: GS: oznaka za svetovno letno proizvodnjo ocenjevane surovine; EU_sourcing: oznaka za dejansko pridobivanje oskrbe v Uniji, tj. domača proizvodnja Unije in uvoz v Unijo iz tretjih držav ali iz čezmorskih držav in ozemelj; HHI: Herfindahl-Hirschmanov indeks (ki se uporablja kot približek za koncentracijo dobave v posameznih državah); WGI: indeks, ki temelji na razširjenih svetovnih kazalnikih upravljanja Svetovne banke (ki se uporablja kot približek za upravljanje države); tc: trgovinski parameter za prilagoditev WGI, ki se določi ob upoštevanju morebitnih izvoznih davkov (po možnosti zmanjšanih z veljavnim trgovinskim sporazumom), fizičnih izvoznih kvot ali izvoznih prepovedi, ki jih uvede država c; EoLRIR: delež recikliranega vložka ob koncu življenjske dobe, tj. razmerje med sekundarnimi vhodnimi surovinami (recikliranimi iz starih odpadkov) in vsemi vhodnimi surovinami (primarnimi in sekundarnimi); SISR: indeks nadomestljivosti, povezan s tveganjem za zanesljivost oskrbe; IR: odvisnost od uvoza. 4. Odvisnost od uvoza IR surovin se izračuna na naslednji način: 5. Herfindahl-Hirschmanov indeks (HHIWGI) ocenjevane surovine se izračuna na naslednji način: pri čemer je: c: oznaka za države dobaviteljice ocenjevane surovine; Sc: delež države c v oskrbi (GS ali EU_sourcing) z ocenjevano surovino; WGIc: indeks, ki temelji na razširjenih svetovnih kazalnikih upravljanja Svetovne banke v državi c; tc: trgovinski parameter države, za prilagoditev WGI, ki se določi ob upoštevanju morebitnih izvoznih davkov (po možnosti zmanjšanih z veljavnim trgovinskim sporazumom), fizičnih izvoznih kvot ali izvoznih prepovedi, ki jih uvede država c. 6. Indeks nadomestljivosti ocenjevane surovine, povezan s tveganjem za zanesljivost oskrbe (SISR), se izračuna na naslednji način: pri čemer je: i: oznaka za posamezen nadomestni material; a: oznaka za posamezno uporabo kandidatnega materiala; SPPi; SR: parameter tveganja za zanesljivost oskrbe za posamezen nadomestni material i na podlagi njegove svetovne proizvodnje, kritičnosti in gospodarskega pomena (primarni proizvod, soproizvod ali stranski proizvod); Sharea: delež kandidatnih materialov v končni uporabi; Sub_sharei,a: poddelež vsakega nadomestnega materiala v vsaki uporabi. 7. Kadar strukturne ali statistične spremembe vplivajo na merjenje gospodarskega pomena in tveganje za zanesljivost oskrbe horizontalno za vse ocenjene materiale, se ustrezne vrednosti popravijo, da se take spremembe izravnajo. Izračuni enačb v tem oddelku temeljijo na povprečju zadnjih petih let, za katera so podatki na voljo. Upoštevajo se prednost, kakovost in razpoložljivost podatkov.
PRILOGA III Ocena meril za priznanje statusa strateških projektov	PRILOGA III Ocena meril za priznanje statusa strateških projektov 1. Pri ocenjevanju, ali projekt v Uniji izpolnjuje merilo iz člena 6(1), točka (a), se upošteva: (a) ali projekt prispeva k referenčnim vrednostim iz člena 5(2), točka (a); (b) ali projekt prispeva k ohranjanju ali krepitvi zmogljivosti Unije kot delež letne porabe strateških surovin v Uniji, ob upoštevanju pričakovanega povečanja porabe Unije; (c) ali projekt prispeva k krepitvi zmogljivosti Unije za proizvodnjo inovativnih surovin, ki bodo lahko nadomestile strateške surovine v eni več strateških tehnologijah, obenem pa se sprejemajo ukrepi za doseganje podobnega ali manjšega okoljskega odtisa kot pri nadomeščeni strateški surovini. Prispevek projekta k ustrezni referenčni vrednosti v zvezi z zmogljivostjo se oceni ob upoštevanju poslovnega načrta projekta in podpornih tehničnih informacij, vključenih v vlogo, ter ocenjenega časa do vstopa projekta na trg. 2. Pri ocenjevanju, ali projekt v tretji državi oziroma v čezmorski državi in ozemlju izpolnjuje merilo iz člena 6(1), točka (a), se upošteva: (a) ali projekt prispeva k referenčnim vrednostim iz člena 5(2), točka (b), ali k ohranjanju odpornosti oskrbe Unije s strateškimi surovinami; (b) ali veljavni pravni okvir ali drugi pogoji zagotavljajo, da trgovina in naložbe, povezane s projektom, ne bodo izkrivljene, zlasti ob upoštevanju, ali je Unija z zadevno tretjo državo oziroma čezmorsko državo ali ozemljem sklenila strateško partnerstvo iz člena 37 ali trgovinski sporazum, ki vsebuje poglavje o surovinah, in ali so skladne s skupno trgovinsko politiko Unije; (c) obseg, v katerem obstajajo podjetja, ki so sklenila ali so pripravljena skleniti sporazume o odjemu s predlagateljem projekta za uporabo ali predelavo strateških surovin, proizvedenih v okviru zadevnih projektov v Uniji; (d) ali je projekt v skladu z razvojnim sodelovanjem in zunanjepolitičnimi cilji Unije. Prispevek projekta k referenčnim vrednostim iz točke (a) se oceni ob upoštevanju poslovnega načrta projekta in podpornih tehničnih informacij, vključenih v vlogo, ocenjenega časa do vstopa projekta na trg ter deleža rezultatov projekta, ki je zajet v obstoječih ali morebitnih sporazumih o odjemu iz točke (c). Dokazi v zvezi s točko (c) lahko vključujejo pogodbene dogovore, pisma o nameri ali memorandume o soglasju. 3. Pri ocenjevanju, ali projekt izpolnjuje merilo iz člena 6(1), točka (b), se upošteva: (a) kakovost izvedenih študij izvedljivosti o potencialu za razvoj projekta; (b) ali je bila tehnologija, ki naj bi se uporabljala, prikazana v ustreznem okolju. 4. Študije izvedljivosti iz točke 3(a) so zasnovane tako, da: (a) z analizo tehnoloških in okoljskih vidikov ocenijo, ali bo predlagani projekt verjetno uspešen; (b) opredelijo morebitna tehnična vprašanja in težave, ki bi se lahko pojavile med izvajanjem projekta. Za potrditev izvedljivosti projekta bodo morda potrebne nadaljnje študije. 5. Pri ocenjevanju, ali projekti v Uniji izpolnjujejo merilo iz člena 6(1), točka (c), se upošteva splošna ocena skladnosti projekta z zadevnim pravom Unije ali nacionalnim pravom ter ustrezni dodatni dokazi, ob upoštevanju lokacije projekta. Pri ocenjevanju, ali projekti v tretjih državah oziroma v čezmorskih državah ali ozemljih izpolnjujejo merilo iz člena 6(1), točka (c), se upošteva skladnost z veljavnim nacionalnim pravom, kadar to nacionalno pravo zagotavlja zadostno skladnost z merilom ali vidiki tega merila ter z naslednjimi mednarodnimi instrumenti: (a) tristransko deklaracijo MOD o načelih večnacionalnih podjetij in socialne politike; (b) smernicami OECD o potrebni skrbnosti za odgovorno ravnanje podjetij, zlasti s smernicami v zvezi z bojem proti korupciji; (c) smernicami OECD o potrebni skrbnosti za odgovorne verige oskrbovanja z minerali z območij, prizadetih zaradi konfliktov, in območij z visokim tveganjem; (d) smernicami OECD o potrebni skrbnosti za smiselno sodelovanje deležnikov v sektorju ekstraktivnih dejavnosti, tudi ob sklicevanju na načela iz Deklaracije OZN o pravicah domorodnih ljudstev; (e) načeli OECD o upravljanju podjetij; (f) smernicami OECD za večnacionalna podjetja o odgovornem ravnanju podjetij; (g) vodilnimi načeli OZN o podjetništvu in človekovih pravicah; (h) standardu uspešnosti Mednarodne finančne korporacije (IFC) 5 v zvezi s pridobivanjem zemljišč in neprostovoljni ponovni naselitvi. 6. Predlagatelji projektov lahko skladnost z merilom iz člena 6(1), točka (c), potrdijo tudi tako, da: (a) predložijo dokazila, da je zadevni projekt individualno certificiran v okviru ene ali več shem, priznanih na podlagi člena 30(2), ki skupaj pokrivajo zahteve iz Priloge VI, točka 2, ali (b) se zavežejo, da bodo pridobili certifikat za zadevni projekt v okviru ene ali več shem, priznanih na podlagi člena 30(2), ki skupaj pokrivajo zahteve iz Priloge VI, točka 2, in predložijo zadostna dokazila, da bo zadevni projekt ob izvedbi lahko izpolnjeval merila za tako certificiranje. 7. Pri ocenjevanju, ali projekt v Uniji izpolnjuje merilo iz člena 6(1), točka (d), se upošteva: (a) ali pri projektu sodelujejo podjetja iz različnih držav članic; (b) ali se tudi morebitni odjemalci nahajajo v več kot eni državi članici; (c) učinki na razpoložljivost strateških surovin za nadaljnje uporabnike v več kot eni državi članici. 8. Pri ocenjevanju, ali projekt v tretji državi izpolnjuje merilo iz člena 6(1), točka (e), se upošteva, v kolikšni meri projekt v zadevni tretji državi prispeva h: (a) krepitvi več kot ene faze vrednostne verige surovin v tej državi ali njeni širši regiji; (b) spodbujanju zasebnih naložb v domačo vrednostno verigo surovin; (c) ustvarjanju širših gospodarskih ali socialnih koristi, vključno z ustvarjanjem delovnih mest.
PRILOGA IV Merila za sheme certificiranja	PRILOGA IV Merila za sheme certificiranja 1. Priznana shema certificiranja izpolnjuje naslednja merila: (a) pod preglednimi, poštenimi in nediskriminatornimi pogoji je odprta za vse gospodarske subjekte, ki so pripravljeni in sposobni izpolnjevati zahteve sheme, in za katero velja upravljanje z več deležniki; (b) preverjanje in spremljanje skladnosti sta objektivna, temeljita na mednarodnih standardih, zahtevah in postopkih, standardih, zahtevah in postopkih Unije ali nacionalnih standardih, zahtevah in postopkih ter se izvajata neodvisno od zadevnega gospodarskega subjekta; (c) vključuje zadostne zahteve in postopke za zagotovitev usposobljenosti in neodvisnosti odgovornih preveriteljev; (d) vključuje zahteve za zagotovitev revizijskega poročila, ki se pripravi na ravni lokacije. 2. Zahteve za certificiranje vključujejo vsaj: (a) zahteve, ki zagotavljajo okoljsko trajnostne prakse, vključno z zahtevami, ki zagotavljajo okoljski management in blaženje vplivov v naslednjih kategorijah okoljskega tveganja; (i) zrak, vključno z onesnaževanjem zraka, kot so emisije toplogrednih plinov; (ii) voda, vključno z morskim dnom in morskim okoljem ter onesnaževanjem vode, uporabo vode, količino vode, ob upoštevanju poplav ali suš, in dostopom do vode; (iii) tla, vključno z onesnaževanjem tal, erozijo tal, rabo tal in degradacijo tal; (iv) biotska raznovrstnost, vključno s škodo na habitatih, divjih živalih, rastlinstvu in ekosistemih, vključno s storitvami v ekosistemu; (v) nevarne snovi; (vi) hrup in tresljaji; (vii) varnost obratov; (viii) poraba energije; (ix) odpadki in ostanki; (b) zahteve za zagotavljanje družbeno odgovornih praks, vključno s spoštovanjem človekovih pravic in pravic delavcev, kar vključuje tudi življenje v skupnosti avtohtonih prebivalcev; (c) zahteve za zagotavljanje poslovne integritete in preglednosti, vključno z zahtevami za skrbno upravljanje finančnih, okoljskih in socialnih zadev ter protikorupcijskih in protipodkupovalnih politik.
PRILOGA V Okoljski odtis	PRILOGA V Okoljski odtis Del I Opredelitev pojmov V tej prilogi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov: (a) „podatki o dejavnosti“ pomeni informacije, povezane s postopki pri modeliranju popisov življenjskega kroga, pri čemer se združeni rezultati popisov življenjskega kroga v postopkovnih verigah, ki predstavljajo dejavnosti postopka, za vsak postopek pomnožijo s podatki o ustrezni dejavnosti in nato združijo, da se dobi okoljski odtis, povezan s tem postopkom; (b) „kosovnica“ pomeni seznam surovin, podsklopov, vmesnih sklopov, elementov sestavnih delov in delov, potrebnih za proizvodnjo izdelka, vključenega v obseg študije, ter njihovih količin; (c) „podatki, specifični za določeno podjetje“ ali „primarni podatki“ pomeni neposredno izmerjene ali zbrane podatke enega ali več objektov (podatki, specifični za določen obrat), ki so reprezentativni za dejavnosti v podjetju; (d) „metoda presoje vpliva“ pomeni protokol za kvantitativno pretvorbo podatkov o popisu življenjskega kroga v prispevke k zadevnemu vplivu na okolje; (e) „kategorija vpliva“ pomeni razred rabe virov ali vpliva na okolje, s katerim so povezani podatki o popisu življenjskega kroga; (f) „življenjski krog“ pomeni zaporedne in medsebojno povezane faze sistema izdelka, od oskrbe s surovinami ali njihovega pridobivanja iz naravnih virov do končne odstranitve (ISO 14040:2006); (g) „popis življenjskega kroga“ pomeni kombiniran niz izmenjav elementarnih tokov, tokov odpadkov in tokov izdelkov v naboru podatkov o popisu življenjskega kroga; (h) „nabor podatkov popisa življenjskega kroga“ pomeni dokument ali datoteko z informacijami o življenjskem krogu za določen izdelek ali drug referenčni element, kot je obrat ali postopek, ki vključuje opisne metapodatke in količinsko opredeljene podatke o popisu življenjskega kroga, in je lahko nabor podatkov o postopku enote, delno združen ali združen nabor podatkov; (i) „sekundarni podatki“ pomeni podatke, ki ne izvirajo iz določenega postopka v oskrbovalni verigi podjetja, ki izvaja študijo okoljskega odtisa, in sicer podatke, ki niso neposredno zbrani, izmerjeni ali ocenjeni v podjetju, temveč izhajajo iz podatkovne zbirke popisa življenjskega kroga tretje osebe ali drugih virov, vključno s povprečnimi podatki industrije, kot so iz objavljenih proizvodnih podatkov, državnih statističnih podatkov in industrijskih združenj, študije iz literature, tehnične študije in patente, temeljijo pa lahko tudi na finančnih podatkih in vsebujejo približke ter druge splošne podatke in vključno s primarnimi podatki, ki gredo skozi fazo horizontalnega združevanja; (j) „meja sistema“ pomeni vidike, ki so vključeni v študijo življenjskega kroga ali izključeni iz nje. Pravila za izračun okoljskega odtisa kritične surovine vključujejo vse nadaljnje opredelitve, potrebne za njihovo razlago. Del II Področje uporabe Ta priloga vsebuje bistvene elemente za izračun okoljskega odtisa kritičnih surovin. Pravila za izračun okoljskega odtisa specifičnih kritičnih surovin temeljijo na bistvenih elementih, vključenih v to prilogo, ob upoštevanju znanstveno utemeljenih metod ocenjevanja in ustreznih mednarodnih standardov na področju ocene življenjskega kroga. Izračun okoljskega odtisa kritične surovine temelji na kosovnici, energiji, proizvodnih metodah in pomožnih materialih, ki se uporabljajo v objektih, vključenih v proizvodnjo kritičnih surovin. Komisija si pri določanju pravil za izračun okoljskega odtisa specifičnih kritičnih surovin prizadeva zagotoviti skladnost s pravili za izračun okoljskega odtisa vmesnih in končnih izdelkov, za katere se uporabljajo ustrezne kritične surovine. Del III Deklarirana enota Deklarirana enota je 1 kg zadevne vrste kritičnih surovin. V pravilih za izračun okoljskega odtisa specifičnih kritičnih surovin se lahko določi višja ali nižja deklarirana enota, izražena v kg, kadar je to potrebno za upoštevanje narave ali uporabe zadevne kritične surovine. Vsi kvantitativni vhodni in izhodni podatki, ki jih proizvajalec zbere za količinsko opredelitev ogljičnega odtisa, se izračunajo glede na to deklarirano enoto. Del IV Meja sistema 1. Pridobivanje, koncentracija in rafiniranje so tri faze življenjskega kroga, ki jih je treba vključiti v mejo sistema primarnih kritičnih surovin z naslednjimi postopki, kadar je to pomembno za določeno surovino: (a) postopki višje v prodajni verigi, vključno s pridobivanjem rude za proizvodnjo surovin, proizvodnjo in dobavo, vključno s prevozom, kemikalij, pomožnimi postopki, proizvodnjo in dobavo, vključno s prevozom, goriv, proizvodnjo in dobavo električne energije ter prevozom materialov z vozili, ki niso v lasti organizacije oziroma ta z njimi ne upravlja; (b) prevoz rude, koncentratov in surovin v vozilih, ki so v lasti ali upravljanju organizacije; (c) skladiščenje rude, koncentratov in surovin; (d) drobljenje in čiščenje rude; (e) proizvodnja koncentrata surovin; (f) pridobivanje kovin na kemični, fizikalni ali biološki način; (g) taljenje; (h) predelava kovin; (i) čiščenje žlindre; (j) rafiniranje kovin; (k) elektroliza kovin; (l) litje kovin ali kovinska embalaža; (m) obdelava izrabljenega materiala in žlindre; (n) vsi povezani pomožni postopki, kot so čiščenje odpadnih voda na lokaciji, vključno s čiščenjem tehnoloških voda, neposrednim hlajenjem in površinskimi odtoki, sistemi za zmanjšanje količin plinov, vključno s primarnimi in sekundarnimi plini, kotli, vključno za predhodno čiščenje kotlovne vode, notranja logistika. 2. V mejo sistema sekundarnih kritičnih surovin, ki opredeljuje fazo recikliranja v življenjskem krogu, se vključijo naslednji postopki, kadar je to pomembno za specifično reciklirano surovino: (a) postopki višje v prodajni verigi, vključno s pridobivanjem surovin za krmo (odpadnih materialov in koncentratov iz primarnih surovin), proizvodnjo in dobavo (prevoz) kemikalij, pomožnimi postopki, proizvodnjo in dobavo (prevoz) goriv, proizvodnjo in dobavo električne energije ter prevozom materialov v vozilih, ki niso v lasti organizacije; (b) prevoz koncentratov in odpadkov v vozilih, ki so v lasti ali upravljanju organizacije; (c) skladiščenje odpadkov, koncentratov in surovin; (d) predobdelava sekundarnih surovin; (e) taljenje; (f) predelava kovin; (g) rafiniranje kovin; (h) elektroliza kovin; (i) litje kovin ali kovinska embalaža; (j) obdelava izrabljenega materiala; (k) vsi povezani pomožni postopki, kot so čiščenje odpadnih voda na lokaciji, vključno s čiščenjem tehnoloških voda, neposrednim hlajenjem in površinskimi odtoki, sistemi za zmanjšanje količin plinov, vključno s primarnimi in sekundarnimi plini, kotli, vključno za predhodno čiščenje kotlovne vode, notranja logistika. 3. Faza uporabe in faza ob koncu življenjske dobe se izključita iz izračunov okoljskega odtisa, saj nista pod neposrednim vplivom odgovornega gospodarskega subjekta. Drugi postopki se lahko izključijo, kadar je njihov prispevek k okoljskemu odtisu določene kritične surovine zanemarljiv. Del V Kategorije vpliva Pravila za izračun določajo kategorije vpliva, ki jih je treba vključiti v izračun okoljskega odtisa. Izbira temelji na analizi žariščnih točk, opravljeni v skladu z znanstveno utemeljenimi metodologijami, razvitimi na mednarodni ravni, in ob upoštevanju: (a) relativnega pomena različnih vplivov, vključno z njihovim relativnim pomenom za obvladovanje podnebnih in okoljskih ciljev Unije; (b) potreb podjetij nižje v prodajni verigi, ki želijo poročati o okoljskem odtisu kritičnih surovin, ki jih uporabljajo. Del VI Uporaba naborov podatkov, specifičnih za določeno podjetje, in sekundarnih naborov podatkov Pravila za izračun določajo uporabo naborov podatkov, specifičnih za določeno podjetje, ali sekundarnih naborov podatkov za vse ustrezne postopke in materiale. Če pravila za izračun omogočajo izbiro med naborom podatkov, specifičnih za določeno podjetje, in sekundarnim naborom podatkov, bo Komisija razmislila o spodbujanju porabe nabora podatkov, specifičnih za določeno podjetje. Uporaba podatkov, specifičnih za določeno podjetje, se zahteva vsaj za postopke pod neposrednim vplivom odgovornega upravljavca in največ prispeva k zadevnim kategorijam vpliva. Podatki o dejavnosti, specifični za določeno podjetje, se uporabljajo v kombinaciji z ustreznimi sekundarnimi nabori podatkov, skladnimi z okoljskim odtisom. Pravila za izračun določajo, ali je vzorčenje dovoljeno v skladu z merili, določenimi v znanstveno utemeljenih metodologijah, razvitih na mednarodni ravni. V primeru spremembe kosovnice ali mešanice energijskih virov, ki se uporablja za proizvodnjo kritične vrste surovin, je treba opraviti nov izračun okoljskega odtisa. Pri določanju pravil za izračun, tudi za emisije toplogrednih plinov, ki nastajajo zaradi električne energije, ki se uporablja za proizvodnjo kritičnih surovin, Komisija zagotovi doslednost in uskladitev z drugim ustreznim pravom Unije, razen če ima za neupoštevanje razloge. Pravila za izračun, ki jih je treba pripraviti v okviru delegiranega akta, vključujejo podrobno modeliranje naslednjih faz življenjskega kroga: (a) faze pridobivanja, koncentracije in rafiniranja primarnih surovin; (b) faze pridobivanja in predelave sekundarnih surovin. Del VII Metode presoje vpliva Okoljski odtis se izračuna z znanstveno utemeljenimi metodami presoje vpliva, ki upoštevajo razvoj na mednarodni ravni za ustrezne kategorije vpliva, povezane s podnebnimi spremembami, vodo, zrakom, tlemi, viri, rabo zemljišč in toksičnostjo. Rezultati se predložijo kot rezultati karakterizacije brez normalizacije in ponderiranja. Del VIII Razredi učinkovitosti v zvezi z okoljskim odtisom Na podlagi porazdelitve vrednosti iz izjav o okoljskem odtisu o izdelkih, ki se dajejo na notranji trg, in da se omogoči razlikovanje na trgu, se opredeli smiselno število razredov učinkovitosti, pri čemer je kategorija A najboljši razred z najmanjšim vplivom v življenjskem krogu. Določitev praga za vsak razred učinkovitosti in njegovega obsega temelji na porazdelitvi zmogljivosti zadevnih kritičnih surovin, danih na trg v preteklih treh letih, pričakovanih tehnoloških izboljšavah in drugih tehničnih dejavnikih, ki jih je treba opredeliti. Komisija vsaka tri leta pregleda število razredov učinkovitosti in pragove med njimi, da bi bili še naprej reprezentativni za dejansko stanje na trgu in njegov pričakovani razvoj. Del IX Ocena skladnosti Pravila za izračun in preverjanje določajo veljavni postopek ugotavljanja skladnosti izmed modulov iz Priloge II k Sklepu št. 768/2008/ES s prilagoditvami, potrebnimi glede na zadevni material. Komisija pri določanju veljavnega postopka za ugotavljanje skladnosti upošteva naslednja merila: (a) primernost zadevnega modula glede na vrsto materiala in njegova sorazmernost z javnim interesom, za katerega si prizadeva; (b) naravo tveganja, ki jo prinaša izdelek, in stopnja, do katere ugotavljanje skladnosti ustreza vrsti in stopnji tveganja; (c) kadar je sodelovanje tretje osebe obvezno, potrebo proizvajalca, da lahko izbira med zagotavljanjem kakovosti in moduli certifikacije izdelka iz Priloge II k Sklepu št. 768/2008/ES.

1.1 Sklici

1.2 Ugotovljene zahteve

1.3 Povezani standardi

2. Ugotovljene zahteve

Zahteve
Vir	Zahteva

3. Povezani standardi

Standardi
Vir	Zahteva

Builddate: 03.05.2024 00:00:00 -Doknr: CELEX:32024R1252
EULAW -
EN: Legal acts of the European Union from EUR-Lex, https://eur-lex.europa.eu/. © European Union. Re-use is authorised by Decision 2011/833/EU, provided the source is acknowledged; the consolidated texts are licensed under CC BY 4.0 (EUR-Lex legal notice). Divided into sections and converted into the GRCA format, the wording unchanged. Only the legislation published in the Official Journal of the European Union is deemed authentic.

DE: Rechtsakte der Europäischen Union aus EUR-Lex, https://eur-lex.europa.eu/. © Europäische Union. Weiterverwendung nach Beschluss 2011/833/EU mit Quellenangabe gestattet; die konsolidierten Fassungen stehen unter CC BY 4.0 (Rechtlicher Hinweis von EUR-Lex). In Abschnitte aufgeteilt und in das GRCA-Format umgewandelt, der Wortlaut unverändert. Verbindlich sind allein die im Amtsblatt der Europäischen Union veröffentlichten Rechtsakte.