|
+PRILOGA II |
PRILOGA II
PRILOGA II 1. POVRŠINSKE VODE 1.1 Opredelitev tipov vodnih teles površinskih voda Države članice določijo lego in meje vodnih teles površinskih voda ter opravijo začetno opredelitev vseh takih teles v skladu z naslednjo metodologijo. Države članice lahko za namene začetne opredelitve vodna telesa površinskih voda združijo.
(i)
Vodna telesa površinskih voda na vodnem območju se razvrstijo v eno od naslednjih vrst površinskih voda — reke, jezera, somornice ali obalno morje — ali med umetna vodna telesa površinske vode ali močno preoblikovana vodna telesa površinske vode;
(ii)
Za vsako vrsto površinske vode se ustrezna vodna telesa površinskih voda na vodnem območju razločijo po različnih tipih. To so tipi, opredeljeni z uporabo „sistema A“ ali „sistema B“ iz oddelka 1.2;
(iii)
Če se uporabi sistem A, se vodna telesa površinskih voda na posameznem vodnem območju najprej razvrstijo po ustreznih ekoregijah skladno z zemljepisnimi območji, opredeljenimi v oddelku 1.2 in prikazanimi na ustrezni karti v Prilogi XI. Vodna telesa v vsaki ekoregiji se nato razločijo po tipih vodnih teles površinskih voda skladno z deskriptorji v preglednici za sistem A;
(iv)
Če se uporabi sistem B, morajo države članice doseči enako stopnjo razločevanja kot ob uporabi sistema A. Skladno s tem se vodna telesa površinskih voda na vodnem območju razvrstijo v tipe z uporabo vrednosti za obvezne deskriptorje in take izbirne deskriptorje ali kombinacije deskriptorjev, kot so potrebni, da se zagotovi, da se lahko zagotovi zanesljiva določitev referenčnih bioloških razmer za posamezen tip;
(v)
Umetna in močno preoblikovana vodna telesa se razločijo skladno z deskriptorji za tisto vrsto površinske vode, ki je najbolj podobna temu močno preoblikovanemu ali umetnemu vodnemu telesu;
(vi)
Države članice predložijo Komisiji karto ali karte (v GIS formatu) zemljepisne lege tipov, skladnih s stopnjo razločevanja po sistemu A. 1.2 Ekoregije in tipi vodnih teles površinskih voda 1.2.1 Reke
Sistem A
Sistem B
1.2.2 Jezera
Sistem A
Sistem B
1.2.3 Somornica
Sistem A
Sistem B
1.2.4 Obalno morje
Sistem A
Sistem B
1.3 Določitev referenčnih razmer za posamezne tipe vodnih teles površinskih voda
(i)
Za vsak tip vodnih teles površinskih voda, opredeljen v skladu z oddelkom 1.1, se določijo zanj značilne hidromorfološke in fizikalno-kemijske razmere, ki predstavljajo vrednosti hidromorfoloških in fizikalno-kemijskih elementov kakovosti, določenih v točki 1.1 Priloge V za ta tip vodnega telesa površinske vode, pri zelo dobrem ekološkem stanju, kot je opredeljeno v ustrezni preglednici v točki 1.2 Priloge V. Določijo se tudi za tip značilne referenčne biološke razmere, ki predstavljajo vrednosti bioloških elementov kakovosti, določenih v točki 1.1 Priloge V za ta tip vodnega telesa površinske vode, pri zelo dobrem ekološkem stanju, kot je opredeljeno v ustrezni preglednici v oddelku 1.2 Priloge V.
(ii)
Pri uporabi postopkov, določenih v tem oddelku, za močno preoblikovana ali umetna vodna telesa površinske vode se navajanje zelo dobrega ekološkega stanja razume kot navajanje največjega ekološkega potenciala, kot je opredeljen v preglednici 1.2.5 Priloge V. Vrednosti za največji ekološki potencial za vodno telo se pregledajo vsakih 6 let.
(iii)
Za tip značilne razmere za namene točk (i) in (ii) in za tip značilne referenčne biološke razmere lahko temeljijo na prostorskih merilih ali na modeliranju ali pa se določijo z uporabo kombinacije obeh metod. Kadar teh metod ni mogoče uporabiti, lahko države članice take razmere določijo na podlagi strokovne presoje. Pri opredelitvi zelo dobrega ekološkega stanja se za koncentracije posebnih sintetičnih onesnaževal uporabijo meje detekcije, ki jih je mogoče doseči v skladu z razpoložljivo tehnologijo v času določanja za tip značilnih razmer.
(iv)
Za tip značilne referenčne biološke razmere, ki temeljijo na prostorskih merilih, države članice razvijejo referenčno mrežo za vsak tip vodnega telesa površinske vode. Mrežo sestavlja zadostno število mest z zelo dobrim stanjem, da se zagotovi zadostna raven zaupanja za vrednosti za referenčne razmere glede na spremenljivost vrednosti elementov kakovosti, ki ustrezajo zelo dobremu ekološkemu stanju za ta tip vodnega telesa površinske vode, in glede na metode modeliranja, ki se uporabijo po odstavku (v).
(v)
Za tip značilne referenčne biološke razmere, ki temeljijo na modeliranju, se lahko določijo z uporabo napovednih modelov ali z rekonstrukcijo stanja v preteklosti. Pri tem se uporabijo zgodovinski, paleološki in drugi razpoložljivi podatki in se zagotovi zadostna raven zaupanja za vrednosti za referenčne razmere, da se zagotovi veljavnost tako določenih razmer v vseh okoliščinah in za vsak tip vodnega telesa površinske vode.
(vi)
Kadar za posamezen tip vodnega telesa površinske vode zaradi velike naravne spremenljivosti elementa kakovosti, ne le zaradi sezonskih nihanj, ni mogoče določiti zanesljivih za tip značilnih referenčnih razmer za ta element kakovosti, se ta lahko izključi iz ocene ekološkega stanja za ta tip površinske vode. Države članice v načrtu upravljanja povodja navedejo razloge za tako izključitev. 1.4 Ugotavljanje obremenitev Države članice zbirajo in vzdržujejo podatke o vrsti in jakosti pomembnih antropogenih obremenitev, katerim bodo verjetno izpostavljena vodna telesa površinske vode na vsakem vodnem območju, zlasti naslednje: Oceno in ugotavljanje pomembnega točkovnega onesnaževanja, predvsem s snovmi iz Priloge VIII, iz komunalnih, industrijskih, kmetijskih ter drugih obratov in dejavnosti, ki med drugim temeljita na informacijah, zbranih na podlagi:
(i)
členov 15 in 17 Direktive 91/271/EGS;
(ii)
členov 9 in 15 Direktive 96/61/ES ( 27 ); in za namene prvega načrta upravljanja povodja:
(iii)
člena 11 Direktive 76/464/EGS in Oceno in ugotavljanje pomembnega razpršenega onesnaževanja, predvsem s snovmi iz Priloge VIII, iz komunalnih, industrijskih, kmetijskih in drugih obratov in dejavnosti, ki med drugim temeljita na informacijah, zbranih na podlagi:
(i)
členov 3, 5 in 6 Direktive 91/676/EGS ( 30 );
(ii)
členov 7 in 17 Direktive 91/414/EGS;
(iii)
Direktive 98/8/ES; in za namene prvega načrta upravljanja povodja:
(iv)
direktiv 75/440/EGS, 76/160/EGS, 76/464/EGS, 78/659/EGS in 79/923/EGS. Oceno in ugotavljanje pomembnega odvzema vode za komunalno, industrijsko, kmetijsko in drugo rabo, vključno s sezonskimi nihanji in skupno letno potrebo, ter izgube vode v distribucijskih sistemih. Oceno in ugotavljanje vpliva pomembne ureditve vodnega toka, vključno s prenosom in preusmeritvijo vode, na celotne značilnosti toka in vodne bilance. Ugotavljanje pomembnih morfoloških sprememb vodnih teles. Oceno in ugotavljanje drugih pomembnih človekovih vplivov na stanje površinskih voda. Oceno načinov rabe zemljišč, vključno z opredelitvijo glavnih mestnih, industrijskih in kmetijskih območij ter, kadar je to pomembno, ribiških območij in gozdov. 1.5 Presoja vplivov Države članice ocenijo občutljivost stanja vodnih teles površinskih voda na zgoraj ugotovljene obremenitve. Države članice tako zbrane informacije in vse druge ustrezne informacije vključno s podatki, zbranimi pri spremljanju stanja okolja, uporabijo za oceno verjetnosti, da vodna telesa površinskih voda na vodnem območju ne bodo dosegla okoljskih ciljev kakovosti, določenih zanje po členu 4. Države članice lahko v pomoč pri takem ocenjevanju uporabijo metode modeliranja. Telesa, za katera se ugotovi, da okoljski cilji kakovosti morda ne bodo doseženi, je treba, kadar je smotrno, dodatno opredeliti, da se zagotovi čim boljše načrtovanje programov spremljanja stanja, zahtevanih po členu 8, in programov ukrepov, zahtevanih po členu 11. 2. PODZEMNE VODE 2.1 Začetna opredelitev Države članice opravijo začetno opredelitev vseh teles podzemne vode, da ocenijo njihove rabe in ugotovijo, v kolikšni meri morda ne bodo doseženi cilji po členu 4 za vsako telo podzemne vode posebej. Države članice lahko za začetno opredelitev združujejo telesa podzemne vode v skupine. Pri tej analizi se lahko uporabijo obstoječi hidrološki, geološki in pedološki podatki, podatki o rabi zemljišč, odvajanju in odvzemanju ter drugi podatki, določiti pa je treba:
—
lokacijo in meje telesa ali teles podzemne vode,
—
obremenitve, katerim bo verjetno izpostavljeno telo ali telesa podzemne vode, vključno z:
—
razpršenimi viri onesnaževanja
—
točkovnimi viri onesnaževanja
—
odvzemanjem
—
umetnim napajanjem,
—
splošne značilnosti krovnih plasti prispevne površine, iz katere se telo podzemne vode napaja,
—
tista telesa podzemne vode, od katerih so neposredno odvisni površinski vodni ali kopenski ekosistemi.
2.2 Dodatna opredelitev Po začetni opredelitvi države članice dodatno opredelijo tista telesa ali skupine teles podzemne vode, za katera je bila ugotovljena ogroženost, da se natančneje oceni pomembnost ogroženosti in določijo kakršni koli ukrepi, zahtevani po členu 11. Taka opredelitev vključuje ustrezne informacije o vplivu človekovega delovanja in, kadar je to pomembno, informacije o:
—
geoloških značilnostih telesa podzemne vode, vključno z velikostjo in vrsto geoloških enot,
—
hidrogeoloških značilnostih telesa podzemne vode, vključno s hidravlično prevodnostjo, poroznostjo in zaprtostjo oziroma odprtostjo vodonosnika,
—
značilnostih površinskih usedlin in prsti v povodju, iz katerega se telo podzemne vode napaja, vključno z debelino, poroznostjo, hidravlično prevodnostjo in absorpcijskimi lastnostmi usedlin in prsti,
—
značilnostih stratifikacije podzemne vode v telesu podzemne vode,
—
popisu povezanih površinskih sistemov, vključno s kopenskimi ekosistemi in telesi površinske vode, s katerimi je telo podzemne vode dinamično povezano,
—
ocenah smeri in stopnje izmenjave vode med telesom podzemne vode in z njim povezanimi površinskimi sistemi,
—
zadostnih podatkih za izračun dolgoletnega povprečja letnih stopenj popolne obnove,
—
opredelitvi kemijske sestave podzemne vode, vključno z določitvijo prispevka človekovega delovanja. Države članice lahko pri določanju ravni naravnega ozadja za ta telesa podzemne vode uporabijo tipologije za opredeljevanje podzemne vode.
2.3 Pregled vplivov človekovega delovanja na podzemno vodo Za telesa podzemne vode, ki se raztezajo čez mejo med dvema ali več državami članicami ali za katera se po začetni opredelitvi, izvedeni v skladu z odstavkom 2.1, ugotovi za vsako telo posebej, da cilji, določeni po členu 4, morda ne bodo doseženi, se za vsako telo zbirajo in vzdržujejo naslednje ustrezne informacije:
(a)
lokacija odvzemnih mest v telesu podzemne vode, razen:
—
odvzemnih mest, ki v povprečju zagotavljajo manj kot 10 m3 na dan, ali
—
odvzemnih mest za vodo za prehrano ljudi, ki v povprečju zagotavljajo manj kot 10 m3 na dan ali oskrbujejo manj kot 50 oseb,
(b)
povprečne letne količine odvzema na teh odvzemnih mestih,
(c)
kemijska sestava vode, odvzete iz telesa podzemne vode,
(d)
lokacija točk v telesu podzemne vode, kamor se voda neposredno odvaja,
(e)
pretok vode, ki se odvaja na teh mestih,
(f)
kemijska sestava vode, ki se odvaja v telo podzemne vode, in
(g)
raba zemljišč na prispevni površini ali prispevnih površinah, iz katerih se telo podzemne vode obnavlja, ter vnos onesnaževal in antropogene spremembe značilnosti obnavljanja, kot so preusmerjanje meteornih voda in površinskega odtoka z zatesnjevanjem površin, umetno obnavljanje, zajezovanje ali izsuševanje. 2.4 Pregled vplivov sprememb gladin podzemne vode Države članice ugotovijo tista telesa podzemne vode, za katera se bodo po členu 4 določili nižji cilji, in to tudi zaradi upoštevanja učinkov stanja telesa na:
(i)
površinsko vodo in z njo povezane kopenske ekosisteme
(ii)
urejanje voda, varstvo pred poplavami in izsuševanje
(iii)
razvoj človeštva. 2.5 Pregled vpliva onesnaževanja na kakovost podzemne vode Države članice ugotovijo tista telesa podzemne vode, za katera se bodo po členu 4(5) določili nižji cilji, če je zaradi vpliva človekovega delovanja, ki se določi v skladu s členom 5(1), telo podzemne vode tako onesnaženo, da se njenega dobrega kemijskega stanja ne da doseči ali bi bilo to nesorazmerno drago. 1. Pregled
1.1 Sklici1.2 Ugotovljene zahteve1.3 Povezani standardi2. Ugotovljene zahteve
3. Povezani standardi
|