PRILOGA I MERILA ZA OPIS LASTNOSTI IN OCENJEVANJE MOREBITNIH ŠIRŠIH PROSTOROV ZA SHRANJEVANJE IN OKOLIŠKEGA OBMOČJA IZ ČLENA 4

(a) geologija in geofizika;

(b) hidrogeologija (zlasti obstoj podzemne vode, namenjene kot vir pitne vode);

(c) načrtovanje rezervoarjev (vključno z volumetričnimi izračuni porne prostornine por za vbrizgavanje CO2 in končno zmogljivostjo shranjevanja);

(d) geokemija (stopnje raztapljanja, stopnje mineralizacije);

(e) geomehanika (prepustnost, tlak porušitve);

(f) seizmičnost;

(g) obstoj in stanje naravnih in umetnih poti, vključno z izviri in vrtinami, ki bi lahko služile kot poti uhajanja;

(h) področje okoli širših prostorov za shranjevanje, na katerega lahko vpliva shranjevanje CO2 na območju shranjevanja;

(i) porazdelitev prebivalstva v regiji, kjer se nahaja območje shranjevanja;

(j) bližina dragocenih naravnih virov (zlasti s področji Natura 2000 v skladu z Direktivo Sveta 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic ( 4 ) in Direktivo Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst ( 5 ), pitna podzemna voda in ogljikovodiki);

(k) dejavnosti v bližini širšega prostora za shranjevanje in morebitno vplivanje na druge dejavnosti (npr. raziskovanje, proizvodnja in shranjevanje ogljikovodikov, izkoriščanje geotermalnih vodonosnikov in črpanje zalog podzemne vode);

(l) bližina potencialnih virov CO2 (vključno z ocenami skupne potencialne mase CO2, ki je ekonomsko dostopna za shranjevanje) in ustreznih omrežij za transport CO2.

(a) geološke zgradbe fizične pasti;

(b) geomehanskih, geokemičnih in prepustnih pretočnih lastnosti rezervoarja zaradi preobremenitve (krovnina, zaporne plasti, porozni in prepustni horizonti) in okoliških formacij;

(c) opisa sistema prelomov in obstoj umetnih poti;

(d) površinskega in navpičnega obsega širšega prostora za shranjevanje;

(e) prostornine por (vključno s porazdelitvijo poroznosti);

(f) stanja prvotne porazdelitve tekočin;

(g) vseh ostalih ustreznih značilnosti.

(a) možna hitrost vbrizgavanja in lastnosti toka CO2;

(b) učinkovitost modeliranja povezanih postopkov (tj. načina medsebojnega vplivanja različnih dejavnikov v simulatorjih);

(c) reakcijski procesi (tj. način, kako se v samem modelu upoštevajo reakcije vbrizganega CO2 in situ minerali na mestu);

(d) simulator uporabljenega rezervoarja (za potrditev nekaterih ugotovitev bo morda potrebnih več simulacij);

(e) kratkoročne in dolgoročne simulacije (za določitev ostanka in obnašanja CO2 v desetletjih in tisočletjih, vključno s stopnjo raztapljanja CO2 v vodi).

(f) tlak in temperaturo formacije za shranjevanje kot funkcijo stopnje vbrizgavanja in skupne količine vbrizgavanja v določenem času;

(g) ploskovno in globinsko razširjenost CO2 v razmerju s časom;

(h) naravo toka CO2 v rezervoarju, vključno s faznim obnašanjem;

(i) mehanizme za lovljenje CO2 in stopnje (vključno s točkami uhajanja ter lateralnimi in navpičnimi neprepustnimi formacijami);

(j) sekundarni sistemi zadrževanja v celotnem širšem prostoru za shranjevanje;

(k) zmogljivost shranjevanja in gradient tlaka na območju shranjevanja;

(l) nevarnost loma formacij za shranjevanje in krovnine;

(m) nevarnost vstopa CO2 v krovnino;

(n) nevarnost uhajanja iz območja za shranjevanje (npr. prek zapuščenih ali neprimerno zapečatenih vrtin);

(o) stopnja migracije (pri odprtih rezervoarjih);

(p) stopnjo neprepustnosti lomov;

(q) spremembe tekočih formacij in posledične reakcije (npr. sprememba pH, obarjanje mineralov) in vključitev reaktivnega modeliranja za ocenjevanje vplivov;

(r) migracija tekočin v formacijah;

(s) povečana seizmičnost in dviganje površja.

(a) morebitnih poti uhajanja;

(b) morebitnega največjega obsega uhajanja za znane poti uhajanja (pretok);

(c) kritičnih parametrov, ki vplivajo na morebitno uhajanje (npr. največji tlak rezervoarja, največja stopnja vbrizgavanja, temperatura, občutljivost na različna predvidevanja v statičnih geoloških modelih zemljišča itd.);

(d) sekundarnih učinkov shranjevanja CO2, vključno z migracijami tekočin v formacijah in novimi snovmi, nastalimi zaradi shranjevanja CO2;

(e) vseh ostalih dejavnikov, ki lahko predstavljajo tveganje za zdravje ljudi in okolje (npr. fizične strukture, povezane s projektom).