+PRILOGA I

PRILOGA I

PRILOGA I

OKOLJSKI PREGLED

Okoljski pregled obsega naslednja ključna področja:

1.    Določitev ozadja organizacije

Organizacija določi tista zunanja in notranja vprašanja, ki lahko pozitivno ali negativno vplivajo na njeno sposobnost doseganja načrtovanih rezultatov njenega sistema okoljskega ravnanja.

Taka vprašanja vključujejo ustrezne okoljske razmere, kot so podnebje, kakovost zraka, kakovost vode, razpoložljivost naravnih virov, biotska raznovrstnost.

Med drugim lahko vključujejo tudi naslednje:

— 
zunanje pogoje (kot so kulturne, socialne, politične, pravne, regulativne, finančne, tehnološke, gospodarske, naravne okoliščine in okoliščine v zvezi s konkurenco),
— 
notranje pogoje v zvezi z lastnostmi organizacije (kot so njene dejavnosti, proizvodi in storitve, strateška usmeritev, kultura in zmogljivosti).

2.    Določitev zainteresiranih strani ter njihovih zadevnih potreb in pričakovanj

Organizacija določi zainteresirane strani, pomembne za sistem okoljskega ravnanja, zadevne potrebe in pričakovanja teh zainteresiranih strani ter tiste potrebe in pričakovanja, ki jih mora izpolniti ali za katere se je odločila, da jih bo izpolnila.

Če se organizacija odloči, da bo prostovoljno sprejela ali soglašala s potrebami ali pričakovanji zainteresiranih strani, ki niso zajete z zakonskimi obveznostmi, potem te postanejo del njenih obveznosti izpolnitve.

3.    Določitev veljavnih zakonskih zahtev v zvezi z okoljem

Organizacija poleg priprave registra veljavnih zakonskih zahtev navede še, kako se lahko zagotovijo dokazi o izpolnjevanju različnih zakonskih zahtev.

4.    Določitev neposrednih in posrednih okoljskih vidikov ter določitev tistih, ki so pomembni

Organizacija opredeli vse neposredne in posredne okoljske vidike, ki pozitivno ali negativno vplivajo na okolje, pri čemer se, če je primerno, ti vidiki kakovostno in količinsko opredelijo, ter izdela register vseh opredeljenih okoljskih vidikov. Organizacija določi tudi, kateri od navedenih vidikov so pomembni, na podlagi meril, določenih v skladu s točko 5 te priloge.

Pri opredelitvi neposrednih in posrednih okoljskih vidikov je bistveno, da organizacije upoštevajo tudi okoljske vidike, povezane z njihovo osnovno dejavnostjo. Pregled, ki je omejen na okoljske vidike lokacije organizacije in njene objekte, ni dovolj.

Organizacija opredeli neposredne in posredne okoljske vidike svojih dejavnosti, proizvodov in storitev z vidika življenjskega kroga, pri čemer upošteva faze življenjskega kroga, ki jih lahko nadzoruje ali na katere lahko vpliva. Glede na dejavnost organizacije take faze ponavadi vključujejo pridobivanje surovin, kupovanje in naročanje, oblikovanje, proizvodnjo, prevoz, uporabo, ravnanje z izrabljenimi proizvodi in končno odstranitev.

4.1    Neposredni okoljski vidiki

Neposredni okoljski vidiki so povezani z dejavnostmi, proizvodi in storitvami same organizacije, nad katerimi ima neposreden upravljavski nadzor.

Vse organizacije morajo upoštevati neposredne vidike svojega delovanja.

Neposredni okoljski vidiki med drugim vključujejo:

(1) 

emisije v zrak;

(2) 

izpuste v vodo (vključno s pronicanjem v podzemno vodo);

(3) 

proizvodnjo, recikliranje, ponovno uporabo, prevoz in odstranjevanje trdnih in drugih odpadkov, zlasti nevarnih odpadkov;

(4) 

rabo in kontaminacijo zemljišč;

(5) 

uporabo energije, naravnih virov (vključno z vodo, živalskimi in rastlinskimi vrstami) in surovin;

(6) 

uporabo dodatkov in pomožnih snovi ter polizdelkov;

(7) 

lokalna vprašanja (hrup, vibracije, vonjave, prah, zunanji videz itd.).

Pri opredelitvi okoljskih vidikov je treba upoštevati tudi naslednje:

— 
nevarnost okoljskih nesreč in drugih izrednih razmer, ki bi lahko vplivale na okolje (npr. kemičnih nesreč), ter morebitnih neobičajnih razmer, ki bi lahko vplivale na okolje,
— 
vprašanja prevoza za blago in storitve ter osebje na poslovnih potovanjih.

4.2    Posredni okoljski vidiki

Posredni okoljski vidiki so lahko posledica interakcije organizacije s tretjimi osebami, na katere lahko do razumne meje vpliva organizacija.

Ti med drugim vključujejo:

(1) 

vprašanja v zvezi z življenjskim krogom proizvodov in storitev, na katera lahko organizacija vpliva (nabava surovin, oblikovanje, kupovanje in naročanje, proizvodnja, prevoz, uporaba, ravnanje z izrabljenimi proizvodi in končna odstranitev);

(2) 

naložbe v osnovna sredstva, dajanje posojil in zavarovalniške storitve;

(3) 

nove trge;

(4) 

izbor in sestavo storitev (npr. prevoz ali gostinstvo);

(5) 

upravne odločitve in odločitve glede načrtovanja;

(6) 

sestavo izbire proizvodov;

(7) 

okoljsko uspešnost in prakse pogodbenih izvajalcev, podizvajalcev, dobaviteljev in poddobaviteljev.

Organizacije morajo biti zmožne dokazati, da sistem ravnanja obravnava pomembne okoljske vidike in vplive, povezane z njimi.

Organizacija bi si morala prizadevati zagotoviti, da dobavitelji in tisti, ki delujejo v imenu organizacije, pri izvajanju dejavnosti v okviru pogodbe ravnajo v skladu z okoljsko politiko organizacije.

Organizacija prouči, kolikšen je lahko njen vpliv na navedene posredne okoljske vidike ter kakšne ukrepe lahko sprejme za zmanjšanje vpliva na okolje ali povečanje okoljskih koristi.

5.    Ocena pomembnosti okoljskih vidikov

Organizacija opredeli merila za ocenjevanje pomembnosti okoljskih vidikov svojih dejavnosti, proizvodov in storitev ter jih uporabi za določitev tistih okoljskih vidikov, ki z vidika življenjskega kroga pomembno vplivajo na okolje.

Merila, ki jih organizacija razvije, upoštevajo zakonodajo in so izčrpna, omogočajo neodvisno preverjanje, so ponovljiva in na voljo javnosti.

Organizacija pri določitvi teh meril upošteva naslednje elemente:

(1) 

morebitno škodo ali korist za okolje, vključno z biotsko raznovrstnostjo;

(2) 

stanje okolja (kot je ranljivost lokalnega, regionalnega in globalnega okolja);

(3) 

obseg, število, pogostost in povratnost vidika ali vpliva;

(4) 

obstoj in zahteve veljavne okoljske zakonodaje;

(5) 

stališča zainteresiranih strani, vključno z zaposlenimi pri organizaciji.

Glede na vrsto dejavnosti, proizvodov in storitev organizacije se lahko obravnavajo dodatni ustrezni elementi.

Organizacija na podlagi določenih meril oceni pomembnost svojih okoljskih vidikov in vplivov. V ta namen med drugim upošteva:

(1) 

obstoječe podatke organizacije o vložkih materialov in energije, izpustih, odpadkih in emisijah z vidika tveganja;

(2) 

dejavnosti organizacije, ki jih ureja okoljska zakonodaja;

(3) 

dejavnosti v zvezi z naročili;

(4) 

oblikovanje, razvoj, proizvodnjo, distribucijo, vzdrževanje, uporabo, ponovno uporabo, recikliranje in odstranjevanje proizvodov organizacije;

(5) 

tiste dejavnosti organizacije, ki povzročajo največje okoljske stroške in okoljske koristi.

Organizacija pri ocenjevanju pomembnosti vplivov svojih dejavnosti na okolje upošteva običajne pogoje obratovanja, razmere ob zagonu in zaustavitvi ter izredne razmere, ki jih je mogoče razumno predvideti. Upoštevajo se pretekle, sedanje in načrtovane dejavnosti.

6.    Ocena povratnih informacij iz preiskav preteklih incidentov

Organizacija upošteva povratne informacije iz preiskav preteklih incidentov, ki lahko vplivajo na njeno sposobnost doseganja načrtovanih rezultatov njenega sistema okoljskega ravnanja.

7.    Opredelitev in dokumentiranje tveganj in priložnosti

Organizacija opredeli in dokumentira tveganja in priložnosti, povezana z njenimi okoljskimi vidiki, obveznostmi izpolnitve ter drugimi vprašanji in zahtevami, opredeljenimi v točkah od 1 do 4.

Osredotoči se na tista tveganja in priložnosti, ki se lahko obravnavajo, da se zagotovi, da lahko sistem okoljskega ravnanja doseže načrtovani rezultat, preprečijo nezaželeni učinki ali nesreče ter doseže stalno izboljševanje okoljske uspešnosti organizacije.

8.    Preučitev vseh obstoječih praks in postopkov

Organizacija preuči obstoječe prakse in postopke ter določi tiste, ki so potrebni za dolgoročno ohranitev okoljskega ravnanja.

1. Pregled

,
Naslov Regulativa

1.1 Sklici

1.2 Ugotovljene zahteve

1.3 Povezani standardi

2. Ugotovljene zahteve

Zahteve
Vir Zahteva

3. Povezani standardi

Standardi
Vir Zahteva
  • Builddate: 12.07.2023 00:00:00 -Doknr: CELEX:32009R1221
  • EULAW -

    EN: Legal acts of the European Union from EUR-Lex, https://eur-lex.europa.eu/. © European Union. Re-use is authorised by Decision 2011/833/EU, provided the source is acknowledged; the consolidated texts are licensed under CC BY 4.0 (EUR-Lex legal notice). Divided into sections and converted into the GRCA format, the wording unchanged. Only the legislation published in the Official Journal of the European Union is deemed authentic.

    DE: Rechtsakte der Europäischen Union aus EUR-Lex, https://eur-lex.europa.eu/. © Europäische Union. Weiterverwendung nach Beschluss 2011/833/EU mit Quellenangabe gestattet; die konsolidierten Fassungen stehen unter CC BY 4.0 (Rechtlicher Hinweis von EUR-Lex). In Abschnitte aufgeteilt und in das GRCA-Format umgewandelt, der Wortlaut unverändert. Verbindlich sind allein die im Amtsblatt der Europäischen Union veröffentlichten Rechtsakte.