PRILOGA I SPLOŠNA STRUKTURA STATISTIKE PLAČIL

1. Statistiko plačil pripravlja Evropska centralna banka (ECB) prek posebnih usklajenih zbiranj podatkov, ki jih na nacionalni ravni izvaja vsaka nacionalna centralna banka (NCB). Pripravljanje podatkov je strukturirano v obliki devetih tabel, kakor je opisano spodaj, ki vsebujejo nacionalne podatke o vsaki državi članici, katere valuta je euro (v nadaljnjem besedilu: država članica euroobmočja). Tabele 1, 2, 3, 4, 5, 6 in 9 poročajo ponudniki plačilnih storitev, tabeli 7 in 8 pa poročajo upravljavci plačilnih sistemov. Tabeli 4 in 5 sta v dveh različicah, od katerih je treba poročati samo eno. Tabeli 4a in 5a poročajo vsi ponudniki plačilnih storitev, ki jim ni bilo odobreno odstopanje po členu 4, poročevalske enote, ki jim je bilo odobreno odstopanje po členu 4(2) in (3), pa poročajo statistične informacije v tabelah 4b in 5b.

1. Podatki o stanjih, kot so vsebovani v tabelah 1, 2, 3 in 7, se nanašajo na konec obdobja, tj. pozicije na zadnji delovni dan v referenčnem obdobju. Kazalniki obstoječe izdane vrednosti na shranjevalnikih elektronskega denarja se pripravijo v eurih in se nanašajo na plačilne shranjevalnike, denominirane v vseh valutah.

2. Podatki o tokovih, kot so vsebovani v tabelah 4, 5, 6, 8 in 9, se nanašajo na plačilne transakcije, zbrane v celotnem obdobju, tj. skupaj za referenčno obdobje. Kazalniki vrednosti transakcij se pripravijo v eurih in se nanašajo na plačilne transakcije, denominirane v vseh valutah.

1. Poročevalsko populacijo za vsako državo članico euroobmočja sestavljajo ponudniki plačilnih storitev in upravljavci plačilnih sistemov.

2. Ponudniki plačilnih storitev so institucije, ki so registrirane in se nahajajo na tem ozemlju, vključno s hčerinskimi družbami matičnih družb, ki se nahajajo zunaj tega ozemlja, in podružnice institucij, ki imajo svojo glavno upravo zunaj tega ozemlja.

3. Za statistične namene se za konsolidiranje ponudnikov plačilnih storitev znotraj nacionalnih mej uporabljajo naslednja načela:

4. Za statistične namene konsolidiranje ponudnikov plačilnih storitev čez nacionalne meje ni dovoljeno.

5. Če je upravljavec plačilnega sistema odgovoren za več plačilnih sistemov, ki se nahajajo na istem nacionalnem ozemlju, se statistični podatki za vsak plačilni sistem poročajo ločeno.

6. Institucije, ki se nahajajo v finančnih središčih offshore, se za statistične namene obravnavajo kot rezidenti ozemelj, na katerih se ta središča nahajajo.

1. Če „kartica s funkcijo plačila (razen kartic, ki imajo samo funkcijo elektronskega denarja)“ ponuja več funkcij, se šteje v vsaki podkategoriji, ki se uporablja. Zato je lahko skupno število kartic s funkcijo plačila manjše od vsote podkategorij. V izogib dvojnemu štetju se podkategorije ne seštevajo.

2. Znotraj vsake funkcije plačila (tj. debetna funkcija, funkcija odloženega plačila in kreditna funkcija) se kartični plačilni instrumenti razčlenijo glede na shemo plačilnih kartic, po kateri so izdani. Kartični plačilni instrumenti s povezanimi blagovnimi znamkami se štejejo v vsaki od zadevnih shem. Zato je lahko skupno število kartičnih plačilnih instrumentov po funkciji plačila manjše od vsote števila teh kartic po shemi plačilnih kartic. V izogib dvojnemu štetju se kartice po shemi plačilnih kartic ne združujejo.

3. „Kartica z odloženim plačilom“ se poroča kot „kreditna kartica“, če se konkretne funkcije „odloženega plačila“ ne da ugotoviti. Enako velja za poročanje transakcij s kartico z odloženim plačilom.

4. „Kartica s funkcijo elektronskega denarja“ je lahko „kartica, na kateri se lahko neposredno shrani elektronski denar“ ali „kartica, ki omogoča dostop do elektronskega denarja, shranjenega na računih elektronskega denarja“. Zato je skupno število kartic s funkcijo elektronskega denarja vsota teh dveh podkategorij.

5. Skupno število kartic, ki jih izdajo rezidenčni ponudniki plačilnih storitev, se navede ločeno v kategoriji „skupno število kartic (ne glede na število funkcij na kartici)“. Ta kazalnik ni nujno vsota kategorij „kartice s funkcijo gotovine“, „kartice s funkcijo plačila“ in „kartice s funkcijo elektronskega denarja“, saj se te kategorije med seboj lahko ne izključujejo.

6. Kazalnik „kartica s kombinacijo debetne funkcije, funkcije gotovine in funkcije elektronskega denarja“ se nanaša na kartico, ki jo izda ponudnik plačilnih storitev ter ima kombinacijo funkcije gotovine, debetne funkcije in funkcije elektronskega denarja. Poleg tega se poroča v vsaki od podkategorij:

7. Kartica s kombinacijo funkcij se poroča v vsaki od zadevnih podkategorij.

8. Kartice se štejejo na strani izdajanja kartice ne glede na rezidenčnost imetnika kartice ali lokacijo računa, s katerim je kartica povezana.

9. Vsaka država poroča število kartic, ki jih izdajo ponudniki plačilnih storitev, ki so rezidenti v državi.

10. Kartice v obtoku se vključijo ne glede na to, kdaj so bile izdane in ali so bile uporabljene.

11. Vključijo se kartice, izdane v okviru kartičnih shem, tj. tristranskih ali štiristranskih shem.

12. Pretečene ali umaknjene kartice se ne vključijo.

13. Kartice, ki jih izdajo trgovci, tj. trgovske kartice, se ne vključijo, razen če so bile izdane v sodelovanju s ponudnikom plačilnih storitev, tj. kartice s souporabo blagovnih znamk.

1. Poročajo se vsi fizični terminali, na katerih transakcije pridobijo rezidenčni ponudniki plačilnih storitev, in sicer vsi terminali, ki se nahajajo v državi poročevalki, in terminali, ki se nahajajo zunaj države poročevalke.

2. Terminalov, na katerih transakcije pridobijo podružnice in/ali hčerinske družbe ponudnika plačilnih storitev, ki se nahaja v drugi državi, ne poroča matični ponudnik plačilnih storitev, ampak podružnice in/ali hčerinske družbe same.

3. Vsak terminal se šteje posamezno, tudi če je na lokaciji trgovca več terminalov iste vrste.

4. Če bankomat ponuja več kakor eno funkcijo, se šteje v vsaki zadevni podkategoriji. Zato je lahko skupno število bankomatov manjše od vsote podkategorij. V izogib dvojnemu štetju se podkategorije ne seštevajo.

5. POS terminali se razčlenijo na „terminale EFTPOS“ ter znotraj te razčlenitve na tiste, ki „sprejemajo brezstične transakcije“, in tiste, ki „sprejemajo transakcije s karticami s funkcijo elektronskega denarja“. Ti podkategoriji se ne seštevata, saj se med seboj ne izključujeta.

6. Če terminal za kartice s funkcijo elektronskega denarja ponuja več kakor eno funkcijo, se šteje v vsaki zadevni podkategoriji. Zato je lahko skupno število terminalov za kartice s funkcijo elektronskega denarja manjše od vsote podkategorij. V izogib dvojnemu štetju se podkategorije ne seštevajo.

1. Plačilne transakcije odredijo ne-MFI do katere koli nasprotne stranke ali ponudniki plačilnih storitev, če je nasprotna stranka ne-MFI. To vključuje:

2. Plačilne transakcije, ki jih odredi rezidenčni ponudnik plačilnih storitev in se izvršijo s posebnim nalogom za transakcijo, tj. z uporabo plačilnega instrumenta, se vključijo kot „plačilne transakcije, ki vključujejo ne-MFI“.

3. Prenosi denarnih sredstev med računi na isto ime in tudi med različnimi vrstami računov se vključijo glede na uporabljeno plačilno storitev. Prenosi med različnimi vrstami računov vključujejo, na primer, prenose s prenosljive vloge na račun z neprenosljivo vlogo.

4. Pri množičnih plačilnih transakcijah se šteje vsaka posamezna plačilna transakcija.

5. Vključijo se plačilne transakcije, denominirane v tuji valuti. Podatki se preračunajo v eure z uporabo referenčnega deviznega tečaja ECB ali deviznih tečajev, ki se uporabljajo za te transakcije.

6. Ločeno poročanje za transakcije na daljavo in transakcije, ki se ne izvedejo na daljavo, je označeno, kjer je to potrebno.

7. Plačilne transakcije, ki jih odredi rezidenčni ponudnik plačilnih storitev in se izvršijo brez posebnega naloga za transakcijo, tj. brez uporabe plačilne storitve, navedene v Prilogi I k Direktivi (EU) 2015/2366, z enostavno vknjižbo na račun ne-MFI, se vključijo v „druge storitve (ki niso vključene v Direktivo (EU) 2015/2366)“ ( 2 ).

8. Plačilne transakcije se poročajo razčlenjeno po plačilni storitvi, ki se uporabi, in po shemi, po kateri se transakcija obdela.

9. Pri poslanih transakcijah se čezmejne transakcije štejejo v državi, iz katere transakcija izvira.

10. Pri prejetih transakcijah se čezmejne transakcije štejejo v državi, v kateri se transakcija prejme.

11. Pri čezmejnih kartičnih plačilnih transakcijah se rezidenčnost nasprotne stranke in lokacija prodajnega mesta poročata skupaj. Pri kartičnih plačilnih transakcijah, ki se odredijo na daljavo, se poslane plačilne transakcije poročajo za identifikacijo države ponudnika plačilnih storitev prejemnika in države, v kateri se nahaja prodajno mesto. Pri kartičnih plačilnih transakcijah, ki se ne odredijo na daljavo, se poslane plačilne transakcije poročajo za identifikacijo države ponudnika plačilnih storitev prejemnika in države, v kateri se nahaja fizični terminal. Prejete plačilne transakcije, ki se odredijo na daljavo, se poročajo za identifikacijo države ponudnika plačilnih storitev pošiljatelja in države, v kateri se nahaja prodajno mesto. Prejete plačilne transakcije, ki se ne odredijo na daljavo, se poročajo za identifikacijo države ponudnika plačilnih storitev pošiljatelja in države, v kateri se nahaja fizično prodajno mesto.

12. Razlika med poslanimi čezmejnimi transakcijami in prejetimi čezmejnimi transakcijami kaže neto prilive transakcij v državo poročevalko ali neto odlive transakcij iz države poročevalke.

13. Smer toka denarnih sredstev je odvisna od plačilne storitve in uporabljenega kanala odreditve:

14. Kazalnik „skupaj plačilne transakcije, ki vključujejo ne-MFI (poslano)“ je vsota osmih medsebojno izključujočih se podkategorij: „kreditna plačila (poslano)“, „direktne obremenitve (poslano)“, „kartične plačilne transakcije s kartičnimi plačilnimi instrumenti, ki jih izdajo rezidenčni ponudniki plačilnih storitev“, „dvigi gotovine z uporabo kartičnih plačilnih instrumentov“, „plačilne transakcije z elektronskim denarjem (poslano)“, „čeki (poslano)“, „denarna nakazila (poslano)“ in „druge plačilne storitve (poslano)“. Kazalnik „skupaj plačilne transakcije, ki vključujejo ne-MFI (prejeto)“ je vsota sedmih medsebojno izključujočih se podkategorij: „kreditna plačila (prejeto)“, „direktne obremenitve (prejeto)“, „kartične plačilne transakcije, ki jih pridobijo rezidenčni ponudniki plačilnih storitev“, „plačilne transakcije z elektronskim denarjem (prejeto)“, „čeki (prejeto)“, „denarna nakazila (prejeto)“ in „druge plačilne storitve (prejeto)“.

15. Vsaka transakcija se dodeli samo eni podkategoriji, tj. „odrejena v papirni obliki“, „odrejena elektronsko“ ali „drugo“. Ker se podkategorije med seboj izključujejo, je skupno število kreditnih plačil vsota podkategorij. Enako načelo se uporablja za skupno vrednost kreditnih plačil.

16. Kreditna plačila, ki jih odredijo ponudniki storitev odreditve plačil, se dodatno dodelijo podkategoriji „odrejena s strani ponudnikov storitev odreditve plačil“. Vendar ta podkategorija ne prispeva k skupnemu številu ali skupni vrednosti kreditnih plačil.

17. Kreditna plačila, ki se poročajo v podkategoriji „odrejena elektronsko“, se nadalje delijo na podkategoriji „odrejena v datoteki/svežnju“ in „odrejena kot posamezno plačilo“. Ker se podkategoriji med seboj izključujeta, je skupno število kreditnih plačil, odrejenih elektronsko, vsota podkategorij. Enako načelo se uporablja za skupno vrednost kreditnih plačil, odrejenih elektronsko.

18. Kreditna plačila, ki se poročajo v podkategoriji „odrejena kot posamezno plačilo“, se nadalje razčlenijo po podkategorijah „bankomat ali drugi terminal ponudnikov plačilnih storitev“, „rešitev za mobilna plačila“ in „kreditna plačila prek spletnega bančništva“. Podkategorija „bankomat ali drugi terminal ponudnikov plačilnih storitev“ vključuje samo kreditna plačila, ki se ne odredijo na daljavo, podkategoriji „rešitev za mobilna plačila“ in „kreditna plačila prek spletnega bančništva“ pa vključujeta samo kreditna plačila, ki se odredijo na daljavo. Ker se podkategorije med seboj izključujejo, je skupno število kreditnih plačil vsota podkategorij. Enako načelo se uporablja za skupno vrednost kreditnih plačil.

19. „Plačila e-trgovanja“ je podkategorija „kreditnih plačil prek spletnega bančništva“.

20. „Rešitev za mobilna plačila med fizičnimi osebami“ je podkategorija „rešitve za mobilna plačila“.

21. Transakcije, ki vključujejo gotovino na enem koncu ali obeh koncih plačilne transakcije in pri katerih se uporabi plačilna storitev kreditnega plačila, se prav tako vključijo kot kreditna plačila.

22. Vključijo se tudi kreditna plačila za poravnavo neporavnanih zneskov transakcij z uporabo kreditnih kartic, debetnih kartic ali kartic z odloženim plačilom.

23. Kreditna plačila vključujejo vsa kreditna plačila enotnega območja plačil v eurih (SEPA) in transakcije, ki niso SEPA. Kreditna plačila, odrejena elektronsko, se poročajo ločeno za vsako shemo.

24. Kreditna plačila, odrejena elektronsko, se nadalje delijo na kreditna plačila, ki se odredijo na daljavo, in kreditna plačila, ki se ne odredijo na daljavo. Znotraj teh razčlenitev se transakcije poročajo po shemah in se za vsako shemo nadalje razčlenijo po kanalu avtentikacije, tj. „avtenticirana z močno avtentikacijo strank“ ali „avtenticirana brez močne avtentikacije strank“. Ker se podkategoriji med seboj izključujeta, je skupno število kreditnih plačil po shemi kreditnih plačil vsota podkategorij. Enako načelo se uporablja za vrednost transakcij.

25. Pri transakcijah, avtenticiranih brez močne avtentikacije strank, se poročajo razlogi za uporabo avtentikacije brez močne avtentikacije strank (tj. „majhna vrednost“, „brezstično plačilo majhne vrednosti“, „plačilo sebi“, „preverjeni prejemniki plačil“, „ponavljajoča se transakcija“, „samopostrežni terminali za javni prevoz ali parkirnine“, „varni plačilni postopki in protokoli za podjetja“ in „analiza tveganja transakcije“). Kadar se lahko uporabi več kot ena izjema, se poroča izjema, ki je bila uporabljena. Podkategorije se med seboj izključujejo. Enako načelo se uporablja za vrednost transakcij. Vendar pa se razlogi za uporabo avtentikacije brez močne avtentikacije strank ne poročajo razčlenjeno po plačilnih shemah, temveč se razčlenijo samo na kreditna plačila, ki se odredijo na daljavo, in kreditna plačila, ki se ne odredijo na daljavo.

26. Število transakcij, razčlenjeno po shemah kreditnih plačil, je enako skupnemu številu kreditnih plačil, odrejenih elektronsko. Transakcije se poročajo ločeno za vsako shemo, nacionalno in mednarodno (npr. shema kreditnih plačil SEPA ali shema takojšnjih kreditnih plačil SEPA). Enako načelo se uporablja za vrednost kreditnih plačil.

27. Podkategorije „odrejene v datoteki/svežnju“, „odrejene kot posamezno plačilo“ in „drugo“ vsebujejo vse transakcije SEPA in ne-SEPA.

28. Poslane domače transakcije, poslane čezmejne transakcije, prejete domače transakcije in prejete čezmejne transakcije vsebujejo transakcije SEPA in ne-SEPA.

29. Gotovinska plačila na račun z uporabo bančnega obrazca se ne vključijo v kreditna plačila.

30. Vključijo se enkratne in ponavljajoče se direktne obremenitve. V primeru ponavljajočih se direktnih obremenitev se vsako posamezno plačilo šteje kot ena transakcija.

31. Direktne obremenitve za poravnavo neporavnanih zneskov, ki izhajajo iz transakcij z uporabo kreditnih kartic, debetnih kartic ali kartic z odloženim plačilom, se vključijo, ker gre za ločena plačila imetnika kartice izdajatelju kartice.

32. Direktne obremenitve se nadalje delijo na podkategoriji „odrejene v datoteki/svežnju“ in „odrejene kot posamezno plačilo“. Ker se podkategoriji med seboj izključujeta, je skupno število direktnih obremenitev vsota podkategorij. Enako načelo se uporablja za skupno vrednost direktnih obremenitev.

33. Podkategoriji „odrejene v datoteki/svežnju“ in „odrejene kot posamezno plačilo“ vsebujeta vse transakcije SEPA in ne-SEPA.

34. Transakcije direktne obremenitve se nadalje delijo na podkategoriji „soglasje dano prek elektronskega pooblastila“ in „soglasje dano v drugi obliki“. Podkategoriji se med seboj izključujeta. Njuna vsota je enaka skupnemu številu direktnih obremenitev. Enako načelo se uporablja za vrednost direktnih obremenitev.

35. Znotraj vsakega kanala, ki se uporabi za izdajo soglasja, se transakcije poročajo ločeno za vsako shemo, nacionalno in mednarodno (npr. osnovna shema direktnih obremenitev SEPA ali medpodjetniška shema direktnih obremenitev SEPA).

36. Gotovinska plačila z računa z uporabo bančnega obrazca se ne vključijo v direktne obremenitve.

37. Poročajo se kartične plačilne transakcije s kartičnimi plačilnimi instrumenti, ki jih izdajo rezidenčni ponudniki plačilnih storitev ali pridobijo rezidenčni ponudniki plačilnih storitev (razen kartic, ki imajo samo funkcijo elektronskega denarja), ne glede na lokacijo plačilne blagovne znamke, po kateri je bila kartična plačilna transakcija izvršena.

38. Poslane kartične plačilne transakcije poroča ponudnik plačilnih storitev, ki je izdajatelj, prejete kartične plačilne transakcije pa poroča ponudnik plačilnih storitev, ki je pridobitelj.

39. „Plačilne transakcije, ki vključujejo ne-MFI“, vključujejo tudi podatke o kartičnih plačilnih transakcijah prek virtualnih prodajnih mest, npr. prek interneta ali telefona.

40. Kartične plačilne transakcije se delijo tudi na: „odrejene elektronsko“ in „odrejene neelektronsko“. Ker se kanala odreditve med seboj izključujeta, je skupno število kartičnih plačilnih transakcij vsota kanalov odreditve. Enako načelo se uporablja za skupno vrednost kartičnih plačilnih transakcij.

41. „Odrejene elektronsko“ se nadalje razčleni na „rešitev za mobilna plačila“, „odrejene na fizičnem terminalu EFTPOS“, „odrejene na bankomatu“ in „drugo“. Razčlenitvi „odrejene na fizičnem terminalu EFTPOS“ in „odrejene na bankomatu“ vključujeta samo kartične plačilne transakcije, ki se ne odredijo na daljavo, „rešitev za mobilna plačila“ pa vključuje samo kartične plačilne transakcije, ki se odredijo na daljavo. Razčlenitev „drugo“ lahko vključuje kartične plačilne transakcije, ki se odredijo na daljavo ali ne. Podkanali se med seboj izključujejo. Enako načelo se uporablja za skupno vrednost kartičnih plačilnih transakcij, „odrejenih elektronsko“.

42. Kartične plačilne transakcije, odrejene neelektronsko, in kartične plačilne transakcije, odrejene elektronsko, se nadalje razčlenijo na kanala odreditve na daljavo in ne na daljavo, znotraj vsakega od njiju pa je treba v primeru kartičnih plačilnih transakcij, odrejenih elektronsko, poročati število kartičnih plačilnih transakcij ločeno za vsako shemo plačilnih kartic, nacionalno in mednarodno (npr. VISA ali MasterCard). Enako načelo se uporablja za vrednost transakcij.

43. Znotraj vsake sheme plačilnih kartic se transakcije razčlenijo glede na kartično funkcijo (tj. debetna funkcija, funkcija odloženega plačila in kreditna funkcija) ter na „avtenticirane z močno avtentikacijo strank“ in „avtenticirane brez močne avtentikacije strank“. Skupno število kartičnih plačilnih transakcij, „obdelanih v shemi plačilnih kartic“, je vsota različnih, medsebojno izključujočih se kartičnih funkcij ter je tudi enako vsoti teh transakcij, avtenticiranih z močno avtentikacijo strank in brez močne avtentikacije strank. Enako načelo se uporablja za vrednost transakcij.

44. Število poslanih transakcij, razčlenjeno po shemah plačilnih kartic, je enako skupnemu številu kartičnih plačilnih transakcij s karticami, ki jih izdajo rezidenčni ponudniki plačilnih storitev, odrejenih elektronsko. Enako načelo se uporablja za skupno vrednost transakcij in za kartične plačilne transakcije, ki jih pridobijo rezidenčni ponudniki plačilnih storitev (prejeto).

45. Pri transakcijah, avtenticiranih brez močne avtentikacije strank, se poročajo razlogi za uporabo avtentikacije brez močne avtentikacije strank (tj. „majhna vrednost“, „brezstično plačilo majhne vrednosti“, „preverjeni prejemniki plačil“, „ponavljajoča se transakcija“, „samopostrežni terminali za javni prevoz ali parkirnine“, „varni plačilni postopki in protokoli za podjetja“, „analiza tveganja transakcije“, „transakcije, odrejene s strani trgovca“ in „drugo“). V primerih, kadar se lahko uporabi več kot ena izjema, se poroča izjema, ki je bila uporabljena. Razlogi za avtentikacijo brez močne avtentikacije strank se med seboj izključujejo. Enako načelo se uporablja za vrednost transakcij. Vendar pa se razlogi za uporabo avtentikacije brez močne avtentikacije strank ne poročajo razčlenjeno po shemah plačilnih kartic, temveč se razčlenijo samo na elektronska kartična plačila, ki se odredijo na daljavo, in elektronska kartična plačila, ki se ne odredijo na daljavo.

46. Kartične plačilne transakcije s kartičnimi plačilnimi instrumenti, ki jih izdajo rezidenčni ponudniki plačilnih storitev in imajo samo funkcijo elektronskega denarja, se ne vključijo.

47. V to kategorijo se vključijo dvigi gotovine z uporabo kartičnih plačilnih instrumentov, ki jih izdajo rezidenčni ponudniki plačilnih storitev (razen transakcij z elektronskim denarjem), kadar jih poroča izdajatelj kartice.

48. Število dvigov se poroča ločeno za vsako shemo plačilnih kartic, nacionalno in mednarodno (npr. VISA ali MasterCard). Vsaka shema plačilnih kartic se nadalje razčleni glede na kartično funkcijo (tj. debetna funkcija, funkcija odloženega plačila in kreditna funkcija). Enako načelo se uporablja za vrednost transakcij.

49. Vsaka transakcija se dodeli samo eni podkategoriji, tj. „s karticami, na katerih se lahko neposredno shrani elektronski denar“ ali „z računi elektronskega denarja“. Ker se podkategoriji med seboj izključujeta, je skupno število plačilnih transakcij z elektronskim denarjem vsota podkategorij. Enako načelo se uporablja za skupno vrednost plačilnih transakcij z elektronskim denarjem.

50. Vsaka transakcija, ki se dodeli podkategoriji „z računi elektronskega denarja“, se dodatno dodeli samo eni od podkategorij, tj „dostopni prek kartice“, „rešitev za mobilna plačila“ in „drugo“. Ker se podkategorije med seboj izključujejo, je skupno število plačilnih transakcij z elektronskim denarjem „z računi elektronskega denarja“ vsota podkategorij. Enako načelo se uporablja za skupno vrednost plačilnih transakcij z elektronskim denarjem.

51. „Rešitev za mobilna plačila med fizičnimi osebami“ je podkategorija „rešitve za mobilna plačila“.

52. Plačilne transakcije z elektronskim denarjem se razčlenijo na kanala odreditve na daljavo in ne na daljavo ter znotraj vsake kategorije na „avtenticirane z močno avtentikacijo strank“ in „avtenticirane brez močne avtentikacije strank“. Ker se podkategoriji med seboj izključujeta, je skupno število „plačilnih transakcij z elektronskim denarjem“ vsota podkategorij. Enako načelo se uporablja za vrednost transakcij.

53. Transakcije, ki se poročajo v podkategoriji „avtenticirane brez močne avtentikacije strank“, se nadalje delijo glede na razlog za avtentikacijo brez močne avtentikacije strank (tj. „majhna vrednost“, „brezstično plačilo majhne vrednosti“, „preverjeni prejemniki plačil“, „ponavljajoča se transakcija“, „samopostrežni terminali za javni prevoz ali parkirnine“, „uporaba varnih plačilnih postopkov ali protokolov za podjetja“, „plačilo sebi“, „analiza tveganja transakcije“, „transakcije, odrejene s strani trgovca“ in „drugo“). V primerih, kadar se lahko uporabi več kot ena izjema, se poroča izjema, ki je bila uporabljena. Ker se razlogi za avtentikacijo brez močne avtentikacije strank med seboj izključujejo, je skupno število „avtenticiranih brez močne avtentikacije strank“ vsota teh razlogov. Enako se uporablja za vrednost transakcij.

54. Poročajo se poslani in prejeti čeki. Poslane čeke poroča ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila, prejete čeke poroča plačnikov ponudnik plačilnih storitev.

55. Dvigi gotovine s čeki se vključijo.

56. Dvigi gotovine z uporabo bančnih obrazcev se ne vključijo.

57. Čeki, ki so izdani, vendar niso predloženi v obračun, se ne vključijo.

58. Poslana denarna nakazila poroča plačnikov ponudnik plačilnih storitev, prejeta denarna nakazila poroča ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila.

59. Transakcije, ki so povezane s plačilnim računom plačnika ali prejemnika plačila, se izključijo iz denarnih nakazil. Take transakcije se poročajo v okviru plačilnega instrumenta, ki se uporabi.

60. Poročajo se poslane in prejete transakcije.

61. Vključuje transakcije z uporabo plačilnih storitev, navedenih v Prilogi I k Direktivi (EU) 2015/2366, ki se ne morejo dodeliti nobeni plačilni storitvi, navedeni v tej uredbi. Ta razčlenitev tako vključuje „dvige gotovine prek okenca“ in „pologe gotovine prek okenca“. „Dvigi gotovine prek okenca“ se vključijo kot poslane druge plačilne storitve, „pologi gotovine prek okenca“ pa se vključijo kot prejete druge plačilne storitve.

62. Transakcije, odrejene prek storitev odreditve plačil, poročajo ponudniki storitev odreditve plačil ter se razčlenijo na kanala odreditve na daljavo in ne na daljavo in znotraj vsake kategorije na „avtenticirane z močno avtentikacijo strank“ in „avtenticirane brez močne avtentikacije strank“. Ker se podkategoriji med seboj izključujeta, je skupno število „storitev odreditve plačil“ vsota podkategorij. Enako se uporablja za vrednost transakcij.

63. Vsaka transakcija se dodeli samo eni podkategoriji, tj. „kreditna plačila“ in „drugo“. Ker se podkategoriji med seboj izključujeta, je skupno število „storitev odreditve plačil“ vsota podkategorij. Enako načelo se uporablja za skupno vrednost transakcij.

64. Te transakcije se ne vključijo v „skupaj plačilne transakcije, ki vključujejo ne-MFI“, saj so vključene tudi v plačilnem instrumentu, ki se uporabi za transakcijo.

65. Vključuje podkategorije „odobritve računov z enostavno vknjižbo“ in „obremenitve računov z enostavno vknjižbo“ ter „drugo“. Ker se podkategorije med seboj izključujejo, je skupno število „drugih storitev (ki niso vključene v Direktivo (EU) 2015/2366)“ vsota podkategorij. Enako se uporablja za vrednost transakcij.

66. V podkategoriji „odobritve računov z enostavno vknjižbo“ in „obremenitve računov z enostavno vknjižbo“ se vključijo samo transakcije, ki so brez posebnega naloga za transakcijo in se izvršijo z enostavno vknjižbo na račun/z računa stranke, tj. brez uporabe tradicionalne plačilne storitve.

1. Plačilne transakcije odredijo ne-MFI do katere koli nasprotne stranke ali ponudniki plačilnih storitev, če je nasprotna stranka ne-MFI. To vključuje:

2. Plačilne transakcije, ki jih odredi rezidenčni ponudnik plačilnih storitev in se izvršijo s posebnim nalogom za transakcijo, tj. z uporabo plačilnega instrumenta, se vključijo kot „plačilne transakcije, ki vključujejo ne-MFI“.

3. Prenosi denarnih sredstev med računi na isto ime in tudi med različnimi vrstami računov se vključijo glede na uporabljeno plačilno storitev. Prenosi med različnimi vrstami računov vključujejo, na primer, prenose s prenosljive vloge na račun z neprenosljivo vlogo.

4. Pri množičnih plačilnih transakcijah se šteje vsaka posamezna plačilna transakcija.

5. Vključijo se plačilne transakcije, denominirane v tuji valuti. Podatki se preračunajo v eure z uporabo referenčnega deviznega tečaja ECB ali deviznih tečajev, ki se uporabljajo za te transakcije.

6. Ločeno poročanje za transakcije na daljavo in transakcije, ki se ne izvedejo na daljavo, je označeno, kjer je to potrebno.

7. Plačilne transakcije se poročajo po plačilni storitvi, ki se uporabi.

8. Pri poslanih transakcijah se čezmejne transakcije štejejo v državi, iz katere transakcija izvira.

9. Pri prejetih transakcijah se čezmejne transakcije štejejo v državi, v kateri se transakcija prejme.

10. Pri čezmejnih kartičnih plačilnih transakcijah se rezidenčnost nasprotne stranke in lokacija prodajnega mesta poročata skupaj. Pri kartičnih plačilnih transakcijah, ki se odredijo na daljavo, se poslane plačilne transakcije poročajo za identifikacijo države ponudnika plačilnih storitev prejemnika in države, v kateri se nahaja prodajno mesto. Pri kartičnih plačilnih transakcijah, ki se ne odredijo na daljavo, se poslane plačilne transakcije poročajo za identifikacijo države ponudnika plačilnih storitev prejemnika in države, v kateri se nahaja fizični terminal. Prejete plačilne transakcije, ki se odredijo na daljavo, se poročajo za identifikacijo države ponudnika plačilnih storitev pošiljatelja in države, v kateri se nahaja prodajno mesto. Prejete plačilne transakcije, ki se ne odredijo na daljavo, se poročajo za identifikacijo države ponudnika plačilnih storitev pošiljatelja in države, v kateri se nahaja fizično prodajno mesto.

11. Razlika med poslanimi čezmejnimi transakcijami in prejetimi čezmejnimi transakcijami kaže neto prilive transakcij v državo poročevalko ali neto odlive transakcij iz države poročevalke.

12. Smer toka denarnih sredstev je odvisna od plačilne storitve in uporabljenega kanala odreditve:

13. Vsaka transakcija se dodeli samo eni podkategoriji, tj. „odrejena v papirni obliki“ ali „odrejena elektronsko“. Ker se podkategoriji med seboj izključujeta, je skupno število kreditnih plačil vsota podkategorij. Enako načelo se uporablja za skupno vrednost kreditnih plačil.

14. Kreditna plačila, ki jih odredijo ponudniki storitev odreditve plačil, se dodatno dodelijo podkategoriji „odrejena s strani ponudnikov storitev odreditve plačil“. Vendar ta podkategorija ne prispeva k skupnemu številu ali skupni vrednosti kreditnih plačil.

15. Transakcije, ki vključujejo gotovino na enem koncu ali obeh koncih plačilne transakcije in pri katerih se uporabi plačilna storitev kreditnega plačila, se prav tako vključijo kot kreditna plačila.

16. Vključijo se tudi kreditna plačila za poravnavo neporavnanih zneskov transakcij z uporabo kartic s kreditno funkcijo ali funkcijo odloženega plačila.

17. Kreditna plačila vključujejo vsa kreditna plačila enotnega območja plačil v eurih (SEPA) in transakcije, ki niso SEPA.

18. Kreditna plačila, odrejena elektronsko, se nadalje razčlenijo na kanala odreditve na daljavo in ne na daljavo ter znotraj vsake kategorije na „avtenticirana z močno avtentikacijo strank“ in „avtenticirana brez močne avtentikacije strank“. Ker se podkategorije med seboj izključujejo, je skupno število kreditnih plačil vsota podkategorij. Enako načelo se uporablja za vrednost transakcij.

19. Kreditna plačila, ki se poročajo v podkategoriji „avtenticirana brez močne avtentikacije strank“, se nadalje delijo glede na razlog za uporabo avtentikacije brez močne avtentikacije strank (tj. „majhna vrednost“, „brezstično plačilo majhne vrednosti“, „plačilo sebi“, „preverjeni prejemniki plačil“, „ponavljajoča se transakcija“, „samopostrežni terminali za javni prevoz ali parkirnine“, „varni plačilni postopki in protokoli za podjetja“ in „analiza tveganja transakcije“). V primerih, kadar se lahko uporabi več kot ena izjema, se poroča izjema, ki je bila uporabljena. Ker se podkategorije med seboj izključujejo, je skupno število „avtenticiranih brez močne avtentikacije strank“ vsota podkategorij. Enako načelo se uporablja za vrednost transakcij.

20. Poslane domače transakcije, poslane čezmejne transakcije in prejete čezmejne transakcije vsebujejo transakcije SEPA in ne-SEPA.

21. Gotovinska plačila na račun z uporabo bančnega obrazca se ne vključijo v kreditna plačila.

22. Vključijo se enkratne in ponavljajoče se direktne obremenitve. V primeru ponavljajočih se direktnih obremenitev se vsako posamezno plačilo šteje kot ena transakcija.

23. Direktne obremenitve za poravnavo neporavnanih zneskov, ki izhajajo iz transakcij z uporabo kreditnih kartic, debetnih kartic ali kartic z odloženim plačilom, se vključijo, ker gre za ločena plačila imetnika kartice izdajatelju kartice.

24. Direktne obremenitve vključujejo vse direktne obremenitve SEPA in direktne obremenitve ne-SEPA.

25. Transakcije direktne obremenitve se delijo na podkategoriji „soglasje dano prek elektronskega pooblastila“ in „soglasje dano v drugi obliki“. Podkategoriji se med seboj izključujeta. Njuna vsota je enaka skupnemu številu direktnih obremenitev. Enako načelo se uporablja za vrednost direktnih obremenitev.

26. Gotovinska plačila z računa z uporabo bančnega obrazca se ne vključijo v direktne obremenitve.

27. Poročajo se kartične plačilne transakcije s kartičnimi plačilnimi instrumenti, ki jih izdajo rezidenčni ponudniki plačilnih storitev ali pridobijo rezidenčni ponudniki plačilnih storitev (razen s karticami, ki imajo samo funkcijo elektronskega denarja), ne glede na lokacijo plačilne blagovne znamke, po kateri je bila plačilna transakcija izvršena.

28. Poslane kartične plačilne transakcije poroča ponudnik plačilnih storitev, ki je izdajatelj, prejete kartične plačilne transakcije pa poroča ponudnik plačilnih storitev, ki je pridobitelj.

29. „Plačilne transakcije, ki vključujejo ne-MFI“, vključujejo podatke o kartičnih plačilnih transakcijah prek virtualnih prodajnih mest, npr. prek interneta ali telefona.

30. Kartične plačilne transakcije s kartičnimi plačilnimi instrumenti se delijo tudi na: „odrejene elektronsko“ in „odrejene neelektronsko“. Ker se kanala odreditve med seboj izključujeta, je skupno število kartičnih plačilnih transakcij vsota kanalov odreditve. Enako načelo se uporablja za skupno vrednost transakcij.

31. Kartične plačilne transakcije, odrejene elektronsko, se nadalje razčlenijo na kanala odreditve na daljavo in ne na daljavo ter znotraj vsakega od njiju glede na kartično funkcijo (tj. debetna funkcija, funkcija odloženega plačila in kreditna funkcija) in na „avtenticirane z močno avtentikacijo strank“ in „avtenticirane brez močne avtentikacije strank“. Skupno število kartičnih plačilnih transakcij, „odrejenih elektronsko“, je vsota različnih, medsebojno izključujočih se kartičnih funkcij ter je tudi enako vsoti teh transakcij, avtenticiranih z močno avtentikacijo strank in brez močne avtentikacije strank. Enako načelo se uporablja za vrednost transakcij.

32. Pri transakcijah, „avtenticiranih brez močne avtentikacije strank“, se poročajo razlogi za uporabo avtentikacije brez močne avtentikacije strank (tj. „majhna vrednost“, „brezstično plačilo majhne vrednosti“, „preverjeni prejemniki plačil“, „ponavljajoča se transakcija“, „samopostrežni terminali za javni prevoz ali parkirnine“, „varni plačilni postopki in protokoli za podjetja“, „analiza tveganja transakcije“, „transakcije, odrejene s strani trgovca“ in „drugo“). V primerih, kadar se lahko uporabi več kot ena izjema, se poroča izjema, ki je bila uporabljena. Ker se razlogi za avtentikacijo brez močne avtentikacije strank med seboj izključujejo, je skupno število „avtenticiranih brez močne avtentikacije strank“ vsota teh razlogov. Enako načelo se uporablja za vrednost transakcij.

33. Kartične plačilne transakcije s kartičnimi plačilnimi instrumenti, ki jih izdajo rezidenčni ponudniki plačilnih storitev in imajo samo funkcijo elektronskega denarja, se ne vključijo.

34. V to kategorijo se vključijo dvigi gotovine z uporabo kartičnih plačilnih instrumentov, ki jih izdajo rezidenčni ponudniki plačilnih storitev (razen transakcij z elektronskim denarjem), kadar jih poroča izdajatelj kartice.

35. Število dvigov se poroča za vsako kartično funkcijo (tj. debetna funkcija, funkcija odloženega plačila in kreditna funkcija). Enako načelo se uporablja za vrednost transakcij.

36. Plačilne transakcije z elektronskim denarjem se razčlenijo na kanala odreditve na daljavo in ne na daljavo ter znotraj vsake kategorije na „avtenticirane z močno avtentikacijo strank“ in „avtenticirane brez močne avtentikacije strank“. Ker se podkategoriji med seboj izključujeta, je skupno število „plačilnih transakcij z elektronskim denarjem“ vsota podkategorij. Enako načelo se uporablja za vrednost transakcij.

37. Transakcije, ki se poročajo v podkategoriji „avtenticirane brez močne avtentikacije strank“, se nadalje delijo glede na razlog za uporabo avtentikacije brez močne avtentikacije strank (tj. „majhna vrednost“, „brezstično plačilo majhne vrednosti“, „preverjeni prejemniki plačil“, „ponavljajoča se transakcija“, „samopostrežni terminali za javni prevoz ali parkirnine“, „uporaba varnih plačilnih postopkov ali protokolov za podjetja“, „plačilo sebi“, „analiza tveganja transakcije“, „transakcije, odrejene s strani trgovca“ in „drugo“). V primerih, kadar se lahko uporabi več kot ena izjema, se poroča izjema, ki je bila uporabljena. Ker se razlogi za avtentikacijo brez močne avtentikacije strank med seboj izključujejo, je skupno število „avtenticiranih brez močne avtentikacije strank“ vsota teh razlogov. Enako se uporablja za vrednost transakcij.

38. Poslana denarna nakazila poroča plačnikov ponudnik plačilnih storitev.

39. Transakcije, ki so povezane s plačilnim računom plačnika ali prejemnika plačila, se izključijo iz denarnih nakazil. Take transakcije se poročajo v okviru plačilnega instrumenta, ki se uporabi.

40. Transakcije, odrejene prek storitev odreditve plačil, se razčlenijo na kanala odreditve na daljavo in ne na daljavo ter znotraj vsake kategorije na „avtenticirane z močno avtentikacijo strank“ in „avtenticirane brez močne avtentikacije strank“. Ker se podkategoriji med seboj izključujeta, je skupno število „storitev odreditve plačil“ vsota podkategorij. Enako se uporablja za vrednost transakcij.

41. Vsaka transakcija se dodeli samo eni podkategoriji, tj. „kreditna plačila“ in „drugo“. Ker se podkategoriji med seboj izključujeta, je skupno število „storitev odreditve plačil“ vsota podkategorij. Enako načelo se uporablja za skupno vrednost transakcij.

42. Te transakcije se ne vključijo v „skupaj plačilne transakcije, ki vključujejo ne-MFI“, saj so vključene tudi v plačilnem instrumentu, ki se uporabi za transakcijo.

1. Za goljufive transakcije, ki se poročajo v tabeli 5a, veljajo točke 1 do 66 v delu 2.3.1. Vendar pa se ne vključijo prejete goljufive plačilne transakcije, razen pridobljenih kartičnih plačilnih transakcij.

2. Ponudnik plačilnih storitev poroča vse goljufive plačilne transakcije od trenutka, ko je bila goljufija zaznana na podlagi pritožbe stranke ali na drug način, ne glede na to, ali je bil primer, povezan z goljufivo plačilno transakcijo, do trenutka poročanja podatkov razrešen.

3. Poleg razčlenitev, pojasnjenih v delu 2.3.1, se poročajo „izgube zaradi goljufije na nosilca odgovornosti“ za goljufiva kreditna plačila, goljufive direktne obremenitve, goljufive kartične plačilne transakcije s kartičnimi plačilnimi instrumenti, ki jih izdajo rezidenčni ponudniki plačilnih storitev (razen s karticami, ki imajo samo funkcijo elektronskega denarja), goljufive dvige gotovine z uporabo kartičnih plačilnih instrumentov (razen transakcij z elektronskim denarjem) in goljufive transakcije z elektronskim denarjem, ki ga izdajo rezidenčni ponudniki plačilnih storitev.

4. „Izgube zaradi goljufije na nosilca odgovornosti“ se nadalje delijo na podkategorije „poročevalski ponudnik plačilnih storitev“, „uporabnik plačilnih storitev poročevalskega ponudnika plačilnih storitev“ in „drugo“. Ker se podkategorije med seboj izključujejo, je skupna vrednost „izgub zaradi goljufije na nosilca odgovornosti“ vsota teh podkategorij.

5. „Izgube zaradi goljufije na nosilca odgovornosti“ poroča ponudnik plačilnih storitev, ki poroča goljufivo plačilno transakcijo, in se poročajo samo za vrednost goljufivih plačilnih transakcij. Poleg tega se postavka poroča samo za poslane transakcije.

6. Vsota „izgub zaradi goljufije na nosilca odgovornosti“ ni enaka skupni vrednosti goljufivih transakcij.

7. Goljufiva kreditna plačila, odrejena elektronsko, se nadalje delijo glede na izvor goljufije (tj. „izdaja plačilnega naloga s strani goljufa“, „spreminjanje plačilnega naloga s strani goljufa“ in „prevara plačnika s strani goljufa, da izda plačilni nalog“).

8. Izvor goljufije se poroča za vsako shemo kreditnih plačil in se znotraj te kategorije nadalje razčleni na podkategoriji „avtenticirana z močno avtentikacijo strank“ in „avtenticirana brez močne avtentikacije strank“.

9. Pri vsaki razčlenitvi se izvori goljufije med seboj izključujejo. Zato je skupno število goljufivih kreditnih plačil, razčlenjeno po shemah kreditnih plačil, enako vsoti različnih izvorov goljufije. Enako načelo se uporablja za vrednost transakcij.

10. Goljufive direktne obremenitve se nadalje delijo glede na izvor goljufije (tj. „neodobrena plačilna transakcija“ in „prevara plačnika“).

11. Izvor goljufije se poroča za vsako shemo direktnih obremenitev in, znotraj sheme, razčlenjeno na podkategoriji „soglasje dano prek elektronskega pooblastila“ in „soglasje dano v drugi obliki“.

12. Pri vsaki razčlenitvi se izvori goljufije med seboj izključujejo. Zato je skupno število goljufivih direktnih obremenitev, razčlenjeno po shemah direktnih obremenitev, enako vsoti različnih izvorov goljufije. Enako načelo se uporablja za vrednost transakcij.

13. Goljufive kartične plačilne transakcije se nadalje delijo glede na izvor goljufije (tj. „spreminjanje plačilnega naloga s strani goljufa“, „prevara plačnika, da opravi kartično plačilo“ in „izdaja plačilnega naloga s strani goljufa“, ki se nadalje razčleni na „izgubljena ali ukradena kartica“, „kartica ni bila prejeta“, „ponarejena kartica“, „kraja podatkov kartice“ in „drugo“).

14. Izvor goljufije se poroča za vsako shemo plačilnih kartic razčlenjeno na podkategoriji „avtenticirane z močno avtentikacijo strank“ in „avtenticirane brez močne avtentikacije strank“.

15. Pri vsaki razčlenitvi se izvori goljufije med seboj izključujejo. Zato je skupno število goljufivih kartičnih plačilnih transakcij po shemi plačilnih kartic enako vsoti različnih izvorov goljufije. Enako načelo se uporablja za vrednost transakcij.

16. Goljufivi dvigi gotovine se nadalje delijo glede na izvor goljufije (tj. „prevara plačnika, da opravi dvig gotovine“ in „izdaja plačilnega naloga s strani goljufa“, ki se nadalje razčleni na „izgubljena ali ukradena kartica“, „kartica ni bila prejeta“, „ponarejena kartica“ in „drugo“). Izvori goljufije, ki se poročajo za vsako shemo plačilnih kartic, se med seboj izključujejo. Zato je skupno število goljufivih dvigov gotovine po shemi plačilnih kartic enako vsoti različnih izvorov goljufije. Enako načelo se uporablja za vrednost transakcij.

17. Goljufive plačilne transakcije z elektronskim denarjem se nadalje delijo glede na izvor goljufije (tj. „spreminjanje plačilnega naloga s strani goljufa“, „prevara plačnika, da opravi plačilo z elektronskim denarjem“ in „izdaja plačilnega naloga s strani goljufa“, ki se nadalje razčleni na „izgubljena ali ukradena kartica s funkcijo elektronskega denarja“, „kartica s funkcijo elektronskega denarja ni bila prejeta“, „ponarejena kartica s funkcijo elektronskega denarja“, „kraja podatkov kartice“ in „neodobrena transakcija prek računa elektronskega denarja“).

18. Izvor goljufije se poroča za plačilne transakcije z elektronskim denarjem, ki se odredijo na daljavo, in tiste, ki se ne odredijo na daljavo, ter znotraj vsake kategorije razčlenjeno na podkategoriji „avtenticirane z močno avtentikacijo strank“ in „avtenticirane brez močne avtentikacije strank“.

19. Pri vsaki razčlenitvi se izvori goljufije med seboj izključujejo. Zato je skupno število goljufivih plačilnih transakcij z elektronskim denarjem enako vsoti različnih izvorov goljufije. Enako načelo se uporablja za vrednost transakcij.

1. Za goljufive transakcije, ki se poročajo v tabeli 5b, veljajo točke 1 do 42 v delu 2.3.2.

2. Ponudnik plačilnih storitev poroča vse goljufive plačilne transakcije od trenutka, ko je bila goljufija zaznana, na primer na podlagi pritožbe stranke ali na drug način, ne glede na to, ali je bil primer, povezan z goljufivo plačilno transakcijo, do trenutka poročanja podatkov zaključen.

3. Poleg razčlenitev, pojasnjenih v delu 2.3.2, se poročajo „izgube zaradi goljufije na nosilca odgovornosti“ za goljufiva kreditna plačila, goljufive direktne obremenitve, goljufive kartične plačilne transakcije s kartičnimi plačilnimi instrumenti, ki jih izdajo rezidenčni ponudniki plačilnih storitev (razen s karticami, ki imajo samo funkcijo elektronskega denarja), goljufive dvige gotovine z uporabo kartičnih plačilnih instrumentov (razen transakcij z elektronskim denarjem) in goljufive transakcije z elektronskim denarjem, ki ga izdajo rezidenčni ponudniki plačilnih storitev.

4. „Izgube zaradi goljufije na nosilca odgovornosti“ se nadalje delijo na podkategorije „poročevalski ponudnik plačilnih storitev“, „uporabnik plačilnih storitev poročevalskega ponudnika plačilnih storitev“ in „drugo“. Ker se podkategorije med seboj izključujejo, je skupna vrednost „izgub zaradi goljufije na nosilca odgovornosti“ vsota teh podkategorij.

5. „Izgube zaradi goljufije na nosilca odgovornosti“ poroča ponudnik plačilnih storitev, ki poroča goljufivo plačilno transakcijo, in se poročajo samo za vrednost goljufivih transakcij. Poleg tega se postavka poroča samo za poslane transakcije.

6. Vsota „izgub zaradi goljufije na nosilca odgovornosti“ ni enaka skupni vrednosti goljufivih transakcij.

7. Goljufiva kreditna plačila se nadalje delijo glede na izvor goljufije (tj. „izdaja plačilnega naloga s strani goljufa“, „spreminjanje plačilnega naloga s strani goljufa“ in „prevara plačnika s strani goljufa, da izda plačilni nalog“).

8. Izvor goljufije se poroča razčlenjeno na podkategoriji „avtenticirana z močno avtentikacijo strank“ in „avtenticirana brez močne avtentikacije strank“.

9. Pri vsaki razčlenitvi se izvori goljufije med seboj izključujejo. Zato je skupno število goljufivih kreditnih plačil enako vsoti različnih izvorov goljufije. Enako načelo se uporablja za vrednost transakcij.

10. Goljufive direktne obremenitve se nadalje delijo glede na izvor goljufije (tj. „neodobrena plačilna transakcija“ in „prevara plačnika“).

11. Izvor goljufije se poroča razčlenjeno na podkategoriji „soglasje dano prek elektronskega pooblastila“ in „soglasje dano v drugi obliki“.

12. Pri vsaki razčlenitvi se izvori goljufije med seboj izključujejo. Zato je skupno število goljufivih direktnih obremenitev enako vsoti različnih izvorov goljufije. Enako načelo se uporablja za vrednost transakcij.

13. Goljufive kartične plačilne transakcije se nadalje delijo glede na izvor goljufije (tj. „spreminjanje plačilnega naloga s strani goljufa“, „prevara plačnika, da opravi kartično plačilno transakcijo“ in „izdaja plačilnega naloga s strani goljufa“, ki se nadalje razčleni na „izgubljena ali ukradena kartica“, „kartica ni bila prejeta“, „ponarejena kartica“, „kraja podatkov kartice“ in „drugo“).

14. Izvor goljufije se poroča razčlenjeno na podkategoriji „avtenticirane z močno avtentikacijo strank“ in „avtenticirane brez močne avtentikacije strank“.

15. Pri vsaki razčlenitvi se izvori goljufije med seboj izključujejo. Zato je skupno število goljufivih kartičnih plačilnih transakcij enako vsoti različnih izvorov goljufije. Enako načelo se uporablja za vrednost transakcij.

16. Goljufivi dvigi gotovine se nadalje delijo glede na izvor goljufije (tj. „prevara plačnika, da opravi dvig gotovine“ in „izdaja plačilnega naloga s strani goljufa“, ki se nadalje razčleni na „izgubljena ali ukradena kartica“, „kartica ni bila prejeta“, „ponarejena kartica“ in „drugo“).

17. Izvor goljufije se poroča razčlenjeno na podkategoriji „avtenticirani z močno avtentikacijo strank“ in „avtenticirani brez močne avtentikacije strank“.

18. Pri vsaki razčlenitvi se izvori goljufije med seboj izključujejo. Zato je skupno število goljufivih dvigov gotovine enako vsoti različnih izvorov goljufije. Enako načelo se uporablja za vrednost transakcij.

19. Goljufive plačilne transakcije z elektronskim denarjem se nadalje delijo glede na izvor goljufije (tj. „spreminjanje plačilnega naloga s strani goljufa“, „prevara plačnika, da opravi plačilo z elektronskim denarjem“ in „izdaja plačilnega naloga s strani goljufa“, ki se nadalje razčleni na „izgubljena ali ukradena kartica s funkcijo elektronskega denarja“, „kartica s funkcijo elektronskega denarja ni bila prejeta“, „ponarejena kartica s funkcijo elektronskega denarja“, „kraja podatkov kartice“ in „neodobrena transakcija prek računa elektronskega denarja“).

20. Izvor goljufije se poroča razčlenjeno na podkategoriji „avtenticirane z močno avtentikacijo strank“ in „avtenticirane brez močne avtentikacije strank“.

21. Pri vsaki razčlenitvi se izvori goljufije med seboj izključujejo. Zato je skupno število goljufivih plačilnih transakcij z elektronskim denarjem enako vsoti različnih izvorov goljufije. Enako načelo se uporablja za vrednost transakcij.

1. Vsi kazalniki v tej tabeli se nanašajo na gotovinske ali brezgotovinske plačilne transakcije, izvršene na fizičnem (in ne na virtualnem) terminalu.

2. Rezidenčni ponudniki plačilnih storitev zagotovijo informacije o vseh plačilnih transakcijah, ki jih pridobijo na terminalih.

3. Rezidenčni ponudniki plačilnih storitev zagotovijo informacije o vseh plačilnih transakcijah s karticami, ki jih izdajo taki ponudniki plačilnih storitev, na terminalih, na katerih transakcije pridobijo nerezidenčni ponudniki plačilnih storitev.

4. Plačilnih transakcij na terminalih, na katerih transakcije pridobijo podružnice ali hčerinske družbe ponudnika plačilnih storitev v drugih državah, ne poroča matični ponudnik plačilnih storitev.

5. Transakcije po vrsti terminala se razčlenijo na tri različne kategorije glede na rezidenčnost ponudnika plačilnih storitev. Kategoriji iz točk (a) in (b) spodaj se štejeta na strani pridobivanja, kategorija iz točke (c) spodaj pa se šteje na strani izdajanja:

6. Podkategorije znotraj vsake od kategorij (a), (b) in (c) iz točke 5 se ne seštevajo.

7. V tej tabeli geografska razčlenitev temelji na lokaciji terminala.

8. „Plačilne transakcije z elektronskim denarjem s karticami s funkcijo elektronskega denarja“ vključujejo transakcije s karticami, na katerih se lahko neposredno shrani elektronski denar, in s karticami, ki omogočajo dostop do elektronskega denarja, shranjenega na računih elektronskega denarja.

9. V primeru „gotovinskih izplačil na POS terminalih“, za katera ni mogoče ugotoviti podatkov o gotovinskih izplačilih na POS terminalih, se te transakcije poročajo kot „transakcije na POS terminalu“.

10. „Polog gotovine prek okenca“ vključuje gotovino, položeno v dnevni ali nočni trezor pri ponudniku plačilnih storitev z namenom odobritve računa pri ponudniku plačilnih storitev. Te transakcije ne pomenijo plačil v ožjem pomenu, ker obsegajo samo spremembo iz gotovine v denar na računu.

11. Transakcije „dviga gotovine prek okenca“ ne pomenijo plačil v ožjem pomenu, ker obsegajo samo spremembo iz denarja na računu v gotovino.

1. Ta tabela se nanaša na število, vrsto in institucionalni sektor udeležencev v plačilnem sistemu (ne glede na njihovo lokacijo) ter jo poroča upravljavec plačilnega sistema.

2. Kazalnik „število udeležencev“ je vsota dveh medsebojno izključujočih se podkategorij „neposredni udeleženci“ in „posredni udeleženci“.

3. Kazalnik „neposredni udeleženci“ je vsota treh medsebojno izključujočih se podkategorij „kreditne institucije“, „centralna banka“ in „drugi neposredni udeleženci“.

4. Kazalnik „drugi neposredni udeleženci“ je vsota štirih medsebojno izključujočih se podkategorij „javna uprava“, „organizacije, ki opravljajo storitve kliringa in poravnave“, „druge finančne institucije“ in „drugi“.

1. Ta tabela se nanaša na plačilne transakcije, ki se obdelajo v plačilnem sistemu, razčlenjeno med sisteme za plačila velikih vrednosti in sisteme za plačila malih vrednosti, ter jo poroča upravljavec plačilnega sistema.

2. Plačilne transakcije ponudnika plačilnih storitev za njegov lastni račun se poročajo v okviru ustreznih kazalnikov iz te tabele.

3. V primeru plačilnega sistema, v katerem drug plačilni sistem, npr. plačilni podsistem, poravna svoje pozicije, se uporabljajo naslednja načela:

4. Vsaka plačilna transakcija se šteje samo enkrat na strani udeleženca pošiljatelja, tj. obremenitev računa plačnika in odobritev računa prejemnika plačila se ne štejeta ločeno. Glej oddelek o toku denarnih sredstev v delu 2.3 zgoraj.

5. Pri več kreditnih plačilih, tj. množičnih plačilih, se šteje vsaka postavka plačila.

6. V primeru sistemov za neto poravnavo se poročata bruto število in vrednost plačilnih transakcij in ne rezultat po netiranju.

7. Plačilni sistemi razlikujejo in poročajo domače in čezmejne transakcije glede na rezidenčnost udeležencev pošiljateljev in udeležencev prejemnikov. Razvrstitev na „domače transakcije“ ali „čezmejne transakcije“ odraža lokacijo udeleženih strank.

8. V izogib dvojnemu štetju se čezmejne transakcije štejejo v državi, iz katere transakcija izvira.

9. Transakcije, ki se odredijo na bankomatu, se poročajo v razčlenitvi ustrezne plačilne storitve, ki je bila uporabljena.

10. Kazalnik „kartični plačilni instrumenti“ vključuje vse plačilne transakcije, obdelane v plačilnem sistemu, ne glede na to, kje je bila kartični plačilni instrument izdan ali uporabljen.

11. Preklicane plačilne transakcije se ne vključijo. Transakcije, ki se pozneje zavrnejo, se vključijo.

1. Za transakcije, ki se poročajo v tabeli 9, veljajo točke 1 do 66 v delu 2.3.1, z izjemo točke 11. V tabeli 9 se čezmejne kartične plačilne transakcije, ki se odredijo na daljavo, poročajo za identifikacijo države, v kateri se nahaja prodajno mesto, čezmejne kartične plačilne transakcije, ki se ne odredijo na daljavo, pa se poročajo za identifikacijo države, v kateri se nahaja fizični terminal.

2. Poročajo se kartične plačilne transakcije s kartičnimi plačilnimi instrumenti, ki jih izdajo rezidenčni ponudniki plačilnih storitev (razen s karticami, ki imajo samo funkcijo elektronskega denarja), ne glede na lokacijo plačilne blagovne znamke, po kateri je bila plačilna transakcija izvršena.

3. Poslane kartične plačilne transakcije poroča ponudnik plačilnih storitev, ki je izdajatelj.

4. Kartične plačilne transakcije vključujejo tudi podatke o kartičnih plačilnih transakcijah prek virtualnih prodajnih mest, npr. prek interneta ali telefona.

5. Kartične plačilne transakcije s kartičnimi plačilnimi instrumenti se delijo tudi na: „odrejene elektronsko“, ki se nadalje razčleni na transakcije, ki se odredijo na daljavo, in transakcije, ki se ne odredijo na daljavo. Podkanali se med seboj izključujejo.

6. Za transakcije, ki so „odrejene elektronsko“, se koda kategorije trgovca poroča, kadar je na voljo poročevalski enoti, in sicer za transakcije na daljavo in transakcije, ki se ne izvedejo na daljavo.