5. Merila za določitev območja prostorske reprezentativnosti vzorčevalnih mest

(a)

geografsko območje lahko vključuje nesosednje predele, vendar je njegova površina omejena z mejami obravnavane cone;

(b)

če se ocenjuje z uporabami modeliranja, se uporabi sistem modeliranja, ki ustreza svojemu namenu, na lokaciji vzorčevalnega mesta pa se uporabijo modelirane koncentracije, da se prepreči izkrivljanje ocenjevanja zaradi sistematične pristranskosti merjenja s pomočjo modela;

(c)

lahko se upoštevajo druge metrike poleg absolutnih koncentracij, npr. percentili;

(d)

sprejemljive ravni odstopanja in možne mejne vrednosti za različna onesnaževala se lahko razlikujejo glede na značilnosti vzorčevalnega mesta;

(e)

letno povprečje opazovane koncentracije onesnaževal se uporabi kot metrika kakovosti zraka za določeno leto.

(a)

pretok okrog dovoda vzorčevalnega mesta je nemoten (v splošnem prost v loku vsaj 270 o oziroma na vzorčevalnih mestih ob stavbni črti vsaj 180 o), tako da nobene prepreke ne vplivajo na pretok zraka v bližini dovoda (vsaj 1,5 m od zgradb, balkonov, dreves in drugih ovir ter vsaj 0,5 m od najbližje stavbe, če so vzorčevalna mesta reprezentativna za kakovost zraka ob stavbni črti);

(b)

na splošno je dovod vzorčevalnega mesta na višini med 0,5 m (cona dihanja) in 4 m nad tlemi; umestitev višje je lahko primerna tudi, če je vzorčevalno mesto nameščeno v neizpostavljenem okolju; odločitev o uporabi take višje umestitve se v celoti dokumentira;

(c)

sonda na dovodu ni nameščena v neposredni bližini virov, da ne pride do neposrednega zajema emisij, ki ne bi bile premešane z zunanjim zrakom in za katere ni verjetno, da bi jim bili prebivalci izpostavljeni;

(d)

izpuh vzorčevalnika se namesti tako, da ne pride do ponovnega kroženja izpušnega zraka skozi dovod v vzorčevalnik;

(e)

sonde za vzorčenje vseh onesnaževal, osredotočene na merjenje prispevkov cestnega prometa, so postavljene vsaj 25 m od roba večjih križišč in največ 10 m od cestnega robnika; za namene te točke „cestni robnik“ pomeni črto, ki ločuje motorizirani promet od drugih območij; „večje križišče“ pomeni križišče, ki prekinja prometni tok, zaradi česar v primerjavi s preostalim cestnim odsekom nastajajo različne emisije (pri ustavljanju in speljevanju);

(f)

za meritve usedanja na mestih v neizpostavljenem okolju se uporabljajo smernice in merila EMEP;

(g)

za merjenje ozona države članice zagotovijo, da je vzorčevalno mesto dovolj oddaljeno od virov, kot so dimniki peči in sežigalnic, in več kot 10 m od najbližje ceste, pri čemer se razdalja povečuje z intenzivnostjo prometa;

(h)

upoštevajo se lahko tudi naslednji dejavniki: