PRILOGA IV Ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka in lokacija vzorčevalnih mest

1.

Kakovost zunanjega zraka se ocenjuje na vseh mestih, razen tistih iz točke 2.

Za lokacijo vzorčevalnih mest se uporabljata točki B in C. Načela iz točk B in C se prav tako uporabljajo, v kolikor so pomembna pri opredelitvi posameznih lokacij, kjer se določijo koncentracije zadevnih onesnaževal in kjer se kakovost zunanjega zraka ocenjuje z indikativnimi meritvami ali uporabami modeliranja.

2.

Skladnost z mejnimi vrednostmi in ciljnimi vrednostmi, usmerjena k varovanju zdravja ljudi, se ne ocenjuje na naslednjih lokacijah:

(a)

Vzorčevalna mesta, katerih namen je varovanje zdravja ljudi, se umestijo, tako, da zagotovijo zanesljive podatke o:

(b)

vzorčevalna mesta so na splošno umeščena tako, da se mikrookolja ne merijo v njihovi neposredni bližini, kar pomeni, da je vzorčevalno mesto, kadar je to izvedljivo, umeščeno tako, da je vzorčeni zrak reprezentativen za kakovost zraka cestnega odseka, ki ni krajši od 100 m na lokacijah, kjer se meri prispevek cestnega prometa, ki meri vsaj 25 m × 25 m na lokacijah, kjer se meri prispevek iz ogrevanja gospodinjstev, ter vsaj 250 m × 250 m na lokacijah, kjer se meri prispevek iz industrijskih predelov ali drugih virov, kot so pristanišča ali letališča;

(c)

kadar je cilj oceniti kakovost zraka na žariščnih točkah onesnaženosti zraka, se vzorčevalna mesta namestijo v predelih v conah z najvišjimi koncentracijami, za katere je verjetno, da jim je prebivalstvo neposredno ali posredno izpostavljeno toliko časa, da je to pomembno glede na čas povprečenja mejnih ali ciljnih vrednosti; taka vzorčevalna mesta so, kadar je to ustrezno in kolikor je mogoče, postavljena na območjih, kjer je verjetno, da bodo občutljivo prebivalstvo in ranljive skupine neposredno ali posredno izpostavljeni toliko časa, da je to pomembno glede na čas povprečenja mejnih ali ciljnih vrednosti, med drugim tudi v stanovanjskih območjih, šolah, bolnišnicah, objektih za samostojno življenje ali pisarniških prostorih;

(d)

vzorčevalna mesta v neizpostavljenem mestnem okolju so postavljena tako, da na njihovo raven onesnaženosti vpliva celoten delež onesnaževal iz vseh relevantnih virov; za določitev ravni onesnaženosti ne prevlada samo en vir, razen če so take razmere tipične za večje mestno območje; ta vzorčevalna mesta so praviloma reprezentativna za več kvadratnih kilometrov;

(e)

vzorčevalna mesta v neizpostavljenem podeželskem okolju so postavljena tako, da na njihovo raven onesnaženosti vpliva celoten delež onesnaževal iz relevantnih virov, ki niso mestna območja, večje ceste ali industrijski predeli v njihovi bližini, tj. bližje od 5 km;

(f)

kadar je cilj oceniti prispevek cestnega prometa, so vzorčevalna mesta postavljena tako, da zagotavljajo podatke o ulicah, kjer se pojavljajo najvišje koncentracije, ob upoštevanju obsega prometa (ki predstavlja največjo gostoto prometa v coni), lokalnih disperzijskih pogojev in prostorske rabe zemljišč (npr. v cestnih kanjonih);

(g)

kadar je cilj oceniti prispevek ogrevanja gospodinjstev, se vzorčevalna mesta namestijo v smeri vetra glavnih virov znotraj ustrezne prevladujoče smeri vetra teh virov;

(h)

kadar je cilj oceniti prispevke industrijskih virov, pristanišč ali letališč, se najmanj eno vzorčevalno mesto namesti v smeri vetra glavnega vira znotraj ustrezne prevladujoče smeri vetra na najbližjem stanovanjskem območju; kadar koncentracija na neizpostavljenih mestih ni znana, se postavi dodatno vzorčevalno mesto v smeri vetra iz glavnega vira glede na ustrezno prevladujočo smer vetra; vzorčevalna mesta se lahko umestijo tako, da je mogoče spremljati uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij;

(i)

vzorčevalna mesta so, kadar je to mogoče, reprezentativna tudi za podobna mesta, ki niso v neposredni bližini vzorčevalnih mest; v conah, kjer je raven onesnaževal zraka nad ocenjevalnim pragom, se jasno opredeli predel, za katerega je vsako vzorčevalno mesto reprezentativno; celotna cona, kadar je mogoče, pokrivajo različni predeli reprezentativnosti, opredeljeni za ta vzorčevalna mesta, koncentracije na območjih znotraj cone, ki niso pokriti z vzorčevalnimi mesti te cone, se ocenijo z ustreznimi metodami;

(j)

upošteva se, da je treba vzorčevalna mesta postaviti na otokih, kadar je to potrebno za varovanje zdravja ljudi;

(k)

vzorčevalna mesta, ki merijo arzen, kadmij, svinec, živo srebro, nikelj in policiklične aromatske ogljikovodike, se, kadar je to mogoče, postavijo skupaj z vzorčevalnimi mesti za PM10.

(a)

geografsko območje lahko vključuje nesosednje predele, vendar je njegova površina omejena z mejami obravnavane cone;

(b)

če se ocenjuje z uporabami modeliranja, se uporabi sistem modeliranja, ki ustreza svojemu namenu, na lokaciji vzorčevalnega mesta pa se uporabijo modelirane koncentracije, da se prepreči izkrivljanje ocenjevanja zaradi sistematične pristranskosti merjenja s pomočjo modela;

(c)

lahko se upoštevajo druge metrike poleg absolutnih koncentracij, npr. percentili;

(d)

sprejemljive ravni odstopanja in možne mejne vrednosti za različna onesnaževala se lahko razlikujejo glede na značilnosti vzorčevalnega mesta;

(e)

letno povprečje opazovane koncentracije onesnaževal se uporabi kot metrika kakovosti zraka za določeno leto.

(a)

pretok okrog dovoda vzorčevalnega mesta je nemoten (v splošnem prost v loku vsaj 270 o oziroma na vzorčevalnih mestih ob stavbni črti vsaj 180 o), tako da nobene prepreke ne vplivajo na pretok zraka v bližini dovoda (vsaj 1,5 m od zgradb, balkonov, dreves in drugih ovir ter vsaj 0,5 m od najbližje stavbe, če so vzorčevalna mesta reprezentativna za kakovost zraka ob stavbni črti);

(b)

na splošno je dovod vzorčevalnega mesta na višini med 0,5 m (cona dihanja) in 4 m nad tlemi; umestitev višje je lahko primerna tudi, če je vzorčevalno mesto nameščeno v neizpostavljenem okolju; odločitev o uporabi take višje umestitve se v celoti dokumentira;

(c)

sonda na dovodu ni nameščena v neposredni bližini virov, da ne pride do neposrednega zajema emisij, ki ne bi bile premešane z zunanjim zrakom in za katere ni verjetno, da bi jim bili prebivalci izpostavljeni;

(d)

izpuh vzorčevalnika se namesti tako, da ne pride do ponovnega kroženja izpušnega zraka skozi dovod v vzorčevalnik;

(e)

sonde za vzorčenje vseh onesnaževal, osredotočene na merjenje prispevkov cestnega prometa, so postavljene vsaj 25 m od roba večjih križišč in največ 10 m od cestnega robnika; za namene te točke „cestni robnik“ pomeni črto, ki ločuje motorizirani promet od drugih območij; „večje križišče“ pomeni križišče, ki prekinja prometni tok, zaradi česar v primerjavi s preostalim cestnim odsekom nastajajo različne emisije (pri ustavljanju in speljevanju);

(f)

za meritve usedanja na mestih v neizpostavljenem okolju se uporabljajo smernice in merila EMEP;

(g)

za merjenje ozona države članice zagotovijo, da je vzorčevalno mesto dovolj oddaljeno od virov, kot so dimniki peči in sežigalnic, in več kot 10 m od najbližje ceste, pri čemer se razdalja povečuje z intenzivnostjo prometa;

(h)

upoštevajo se lahko tudi naslednji dejavniki:

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.