106. Kreditne institucije bi morale pri načrtovanju svojega pristopa k ugotavljanju znatnega …

Kreditne institucije bi morale pri načrtovanju svojega pristopa k ugotavljanju znatnega povečanja kreditnega tveganja upoštevati vsakega od 16 razredov kazalnikov iz MSRP 9 (če so ustrezni za finančni instrument, ki se ocenjuje), določenih v točkah od (a) do (p) odstavka B5.5.17, ter proučiti, ali bi morale upoštevati še katere dodatne informacije. Ti kazalniki (iz MSRP 9 in teh smernic) se ne bi smeli razlagati kot „kontrolni seznam“. Pri ocenjevanju tega, ali se je pri določeni vrsti izpostavljenosti iz naslova kreditov kreditno tveganje znatno povečalo, so nekateri morda bolj pomembni od drugih. Ob tem bi morale kreditne institucije posebno pozornost nameniti preprečevanju tveganja, da se znatno povečanje kreditnega tveganja, ki je dejansko prisotno, ne bi nemudoma upoštevalo. Kreditne institucije zlasti ne bi smele omejiti znatnih povečanj kreditnega tveganja na situacije, ko se pričakuje da se bo kreditna kakovost finančnega instrumenta poslabšala (tj. tretja faza v skladu z zahtevami glede oslabitev iz MSRP 9). Lahko se namreč kreditno tveganje dolžnika znatno poveča, ne da bi obstajali dokazi, da bodo izpostavljenosti iz naslo va kreditov do tega dolžnika verjetno postale oslabljene. Znatno povečanje kreditnega tveganja ne pomeni nujno, da bo verjetno prišlo do neplačila, ampak zgolj, da je verjetnost neplačila večja, kot je bila ob začetnem pripoznanju. To poudarja simetrija mo dela MSRP 9: za izpostavljenosti iz naslova kreditov se lahko v nekem trenutku začne uporabljati merjenje pričakovanih kreditnih izgub v celotnem obdobju trajanja, pozneje pa se znova uporabi merjenje pričakovanih kreditnih izgub v 12- mesečnem obdobju, če prag za znatno povečanje kreditnega tveganja ni več dosežen.

1. Pregled

1.1 Sklici

1.2 Ugotovljene zahteve

1.3 Povezani standardi

2. Ugotovljene zahteve

3. Povezani standardi

• EBA - Published by the European Banking Authority at https://www.eba.europa.eu/