4. Smernice glede meril za način določitve najnižjega denarnega zneska zavarovanja poklicne odgovornosti ali primerljivega jamstva

1.1 Pristojni organi bi morali zavarovanje poklicne odgovornosti in primerljivo jamstvo obravnavati medsebojno izključujoče ter bi morali od podjetij, ki zaprosijo za dovoljenje ali registracijo, zahtevati, da imajo sklenjeno zavarovanje poklicne odgovornosti ali primerljivo jamstvo.

1.2 Pristojni organi bi morali zagotoviti, da zavarovanje poklicne odgovornosti ali primerljivo jamstvo, ki ga za namene člena 5(2) in (3) direktive o plačilnih storitvah 2 sklenejo podjetja, krije njihove odgovornosti, kot sledi:

• (a) v primeru podjetij, ki zaprosijo za dovoljenje za opravljanje storitev odreditve plačil, odgovornosti iz členov 73, 89, 90 in 92 direktive o plačilnih storitvah 2;
• (b) v primeru podjetij, ki zaprosijo za registracijo za opravljanje storitev zagotavljanja informacij o računih, odgovornosti do ponudnikov plačilnih storitev, ki vodijo račune, ali uporabnikov plačilnih storitev zaradi neodobrenega ali goljufivega dostopa do informacij o plačilnih računih oziroma neodobrene ali goljufive uporabe teh informacij;
• (c) v primeru podjetij, ki zaprosijo za dovoljenje za opravljanje storitev odreditve plačil in storitev zagotavljanja informacij o računih, odgovornosti iz točk (a) in (b) te smernice.

1.3 Pristojni organi bi morali tudi zagotoviti, da najnižji denarni znesek zavarovanja poklicne odgovornosti ali primerljivega jamstva krije stroške in odhodke, ki jih imajo uporabniki plačilnih storitev in ponudniki plačilnih storitev, ki vodijo račune, pri čemer od podjetij zahtevajo, da jim povrnejo izgube, ki izhajajo iz ene ali več odgovornosti iz člena 5(2) in (3) direktive o plačilnih storitvah 2.

1.4 Pristojni organi bi morali zagotoviti, da najnižji denarni znesek zavarovanja poklicne odgovornosti ali primerljivega jamstva podjetjem omogoča, da uspešno izpolnjujejo svoje odgovornosti v zvezi s svojimi dejavnostmi, tako da bi preverili, da zavarovanje poklicne odgovornosti ali primerljivo jamstvo nima nobenega odbitka ali druge mejne vrednosti, ki bi lahko vplivala na vračila, ki izhajajo iz zahtevkov uporabnikov plačilnih storitev in ponudnikov plačilnih storitev, ki vodijo račune, za povračila, in je veljavno, ko nastopi odgovornost.

1.5 Pristojni organi bi morali zagotoviti, da najnižji denarni znesek zavarovanja poklicne odgovornosti ali primerljivega jamstva zajema ozemlja, na katerih podjetja ponujajo svoje storitve, ne glede na države, v katerih imajo njihovi uporabniki sedeže, ali kraj, v katerem se storitve opravljajo.

2. 1 Pristojni organi bi morali pri določitvi najnižjega denarnega zneska zavarovanja poklicne odgovornosti ali primerljivega jamstva, ki ga morajo skleniti podjetja, uporabiti naslednja merila in kazalnike:

• a. merilo profila tveganja:

• b. merilo vrste dejavnosti;

• c. merilo obsega dejavnosti;

• d. merilo primerljivega jamstva:

3.1 Pristojni organi bi morali za izračun najnižjega denarnega zneska zavarovanja poklicne odgovornosti ali primerljivega jamstva, ki ga morajo skleniti podjetja, uporabiti naslednjo formulo:

najnižji denarni znesek zavarovanja znesek, ki znesek, ki znesek, ki upošteva poklicne odgovornosti = upošteva merilo + upošteva merilo + merilo obsega

profila tveganja vrste dejavnosti dejavnosti ali primerljivega jamstva

3.2 Pristojni organi bi morali za izračun najnižjega denarnega zneska zavarovanja poklicne odgovornosti ali primerljivega jamstva pri kazalnikih v okviru vsakega merila uporabiti ustrezne vrednosti, kot so določene v smernicah od 5 do 7; ločeno bi morali izračunati znesek, ki upošteva vsako posamezno merilo, tako da bi sešteli zneske, ki upoštevajo kazalnike; in dobljene zneske bi morali uporabiti v formuli.

3.3 Vrednosti v teh smernicah so izražene v evrih. V državah članicah, v katerih uradna valuta ni evro, lahko pristojni organi zneske, izračunane na podlagi meril, pretvorijo v ustrezno vrednost nacionalne valute.

3.4 Najnižji denarni znesek zavarovanja poklicne odgovornosti ali primerljivega jamstva, ki ga izračunajo pristojni organi in posledično tudi podjetja, ki zaprosijo za dovoljenje ali registracijo, bi moral biti izražen kot vrednost na leto.

4.1 Pristojni organi bi morali merila, kazalnike in formulo javno objaviti v svoji jurisdikciji ter tako podjetjem omogočiti, da izračunajo najnižji denarni znesek zavarovanja poklicne odgovornosti ali primerljivega jamstva, preden zaprosijo za dovoljenje ali registracijo.

Vrednost prejetih zahtevkov za povračila

5.1 Pristojni organi bi morali pri izračunu vrednosti kazalnika „prejeti zahtevki za povračila“ uporabiti združeno vrednost vseh zahtevkov za povračila, ki so jih v preteklih 12 koledarskih mesecih podali uporabniki plačilnih storitev podjetja in ponudniki plačilnih storitev, ki vodijo račune, za izgube, ki izhajajo iz ene ali več odgovornosti iz člena 5(2) in (3) direktive o plačilnih storitvah 2.

5.2 Če podjetje v preteklih 12 mesecih ni prejelo nobenih zahtevkov za povračila, bi morali pristojni organi za ta kazalnik v formuli določiti vrednost 0.

5.3 Za podjetja, ki v preteklih 12 mesecih niso opravljala storitev, bi morali pristojni organi uporabiti združeno vrednost vseh zahtevkov za povračilo, ki jih je podjetje predvidelo za namen svoje vloge za izdajo dovoljenja/registracijo.

5.4 Če podjetje ne predloži nobenih napovedi v zvezi z zahtevki za povračilo ali če je znesek, ki izhaja iz uporabe predvidene skupne vrednosti zahtevkov za povračilo, nižji od 50 000 EUR, bi morali pristojni organi za ta kazalnik v formuli določiti vrednost 50 000.

Število plačilnih transakcij, ki so jih odredila podjetja, ki opravljajo storitve odreditve plačil

5.5 Pristojni organi bi morali vrednost kazalnika „število odrejenih plačilnih transakcij“ izračunati kot vsoto naslednjih elementov, pri čemer N pomeni število plačilnih transakcij, ki jih je podjetje odredilo v preteklih 12 mesecih:

• (a) 40 % dela N do vključno 10 000 odrejenih plačil;

plus

• (b) 25 % dela N nad 10 000 odrejenih plačil do vključno 100 000 odrejenih plačil;

plus

• (c) 10 % dela N nad 100 000 odrejenih plačil do vključno 1 milijon odrejenih plačil;

plus

• (d) 5 % dela N nad 1 milijon odrejenih plačil do vključno 10 milijonov odrejenih plačil;

plus

• (e) 0,025 % dela N nad 10 milijonov odrejenih plačil.

5.6 Za podjetja, ki v preteklih 12 mesecih niso opravljala storitev, bi morali pristojni organi uporabiti število odrejenih plačilnih transakcij, ki jih je podjetje predvidelo za namen svoje vloge za izdajo dovoljenja. 5.7 Če podjetje ne predloži nobenih napovedi v zvezi s številom odrejenih plačilnih transakcij ali če je znesek, ki izhaja iz uporabe predvidenega števila odrejenih plačilnih transakcij, nižji od 50 000, bi morali pristojni organi za ta kazalnik v formuli določiti vrednost 50 000.

Število plačilnih računov, do katerih so dostopala podjetja, ki opravljajo storitve zagotavljanja informacij o računih

5.8 Pristojni organi bi morali vrednost kazalnika „število dostopanih plačilnih računov“ izračunati kot vsoto naslednjih elementov, pri čemer N pomeni število različnih plačilnih računov, do katerih je podjetje, ki opravlja storitve zagotavljanja informacij o računih, dostopalo v preteklih 12 mesecih:

• (a) 40 % dela N do vključno 10 000 dostopanih računov;

plus

• (b) 25 % dela N nad 10 000 dostopanih računov do vključno 100 000 dostopanih računov;

plus

• (c) 10 % dela N nad 100 000 dostopanih računov do vključno 1 milijon dostopanih računov;

plus

• (d) 5 % dela N nad 1 milijon dostopanih računov do vključno 10 milijonov dostopanih računov;

plus

• (e) 0,025 % dela N nad 10 milijonov dostopanih računov.

5.9 Za podjetja, ki v preteklih 12 mesecih niso opravljala storitev, bi morali pristojni organi uporabiti število dostopanih plačilnih računov, ki jih je podjetje predvidelo za namen svoje vloge za registracijo ali izdajo dovoljenja, če je ustrezno.

5.10 Če podjetje ne predloži nobenih napovedi v zvezi s številom dostopanih plačilnih računov ali če je znesek, ki izhaja iz uporabe predvidenega števila dostopanih računov, nižji od 50 000, bi morali pristojni organi za ta kazalnik v formuli določiti vrednost 50 000.

6.1 Pristojni organi bi morali za ta kazalnik v formuli določiti vrednost 0 za tista podjetja, ki zaprosijo zgolj za dovoljenje za opravljanje storitev odreditve plačil. 6.2 Pristojni organi bi morali za ta kazalnik v formuli določiti vrednost 0 za tista podjetja, ki zaprosijo zgolj za registracijo za opravljanje storitev zagotavljanja informacij o računih.

6.3 Če podjetje zaprosi za dovoljenje za opravljanje obeh vrst storitev, bi morali pristojni organi izračunati najnižji denarni znesek ločeno za vsako vrsto storitev in sešteti dobljena zneska, da bi dobili najnižji denarni znesek, ki zajema obe vrsti storitev. Poleg tega bi morali pristojni organi zagotoviti, daje z zavarovanjem poklicne odgovornosti ali primerljivim jamstvom zajeto tako opravljanje storitev odreditve plačil kot storitev zagotavljanja informacij o računih, pri čemer morajo biti zagotovljena kritja odgovornosti iz odstavkov 2 in 3 člena 5 direktive o plačilnih storitvah 2.

6.4 Če podjetje vzporedno s storitvami odreditve plačil oziroma storitvami zagotavljanja informacij o računih ali obema vrstama storitev opravlja še katere koli druge plačilne storitve iz točk od (1) do (6) Priloge I k direktivi o plačilnih storitvah 2, bi morali pristojni organi najnižji denarni znesek zavarovanja poklicne odgovornosti ali primerljivega jamstva za opravljanje storitev odreditve plačil oziroma storitev zagotavljanja informacij o računih ali obeh vrst storitev izračunati brez poseganja v zahteve v zvezi z izračunom ustanovnega kapitala v skladu s členom 7 direktive o plačilnih storitvah 2 in/ali kapitala v skladu s členom 9 navedene direktive.

6.5 Če se podjetje ukvarja tudi s poslovnimi dejavnostmi, ki niso opravljanje plačilnih storitev iz Priloge I k direktivi o plačilnih storitvah 2 (dejavnosti, ki niso plačilne storitve), bi morali pristojni organi v formuli poleg vrednosti, ki se zahtevajo za vrsto dejavnosti, ki naj bi jo podjetje opravljalo, prišteti vrednost 50 000.

6.6 Vendar če lahko podjetje, ki se ukvarja tudi z drugimi dejavnostmi, ki niso plačilne storitve, dokaže da te njegove dejavnosti ne vplivajo na opravljanje storitev odreditve plačil oziroma storitev zagotavljanja informacij o računih, in sicer zato, ker ima sklenjeno jamstvo, ki pokriva njegove odgovornosti, ki izhajajo iz teh drugih dejavnosti, ki niso plačilne storitve, ali ker je pristojni organ zahteval ustanovitev ločenega subjekta za opravljanje dejavnosti plačilnih storitev v skladu s členom 11(5) direktive o plačilnih storitvah 2, bi morali pristojni organi v formuli določiti vrednost 0.

7.1 Pristojni organi bi morali znesek, ki upošteva merilo obsega dejavnosti, za podjetje, ki opravlja storitve odreditve plačil, izračunati kot vsoto naslednjih elementov, pri čemer N pomeni skupno vrednost vseh transakcij, ki jih je podjetje odredilo v preteklih 12 mesecih:

• (a) 40 % dela N do vključno 500 000 EUR;

plus

• (b) 25 % dela N nad 500 000 EUR do vključno 1 milijon EUR;

plus

• (c) 10 % dela N nad 1 milijon EUR do vključno 5 milijonov EUR;

plus

• (d) 5 % dela N nad 5 milijonov EUR do vključno 10 milijonov EUR;

plus

• (e) 0,025 % dela N nad 10 milijonov EUR.

7.2 Pristojni organi bi morali znesek, ki upošteva merilo obsega dejavnosti, za podjetje, ki opravlja storitve zagotavljanja informacij o računih, izračunati kot vsoto naslednjih elementov, pri čemer N pomeni število uporabnikov storitev zagotavljanja informacij o računih (strank) – vsaka stranka se šteje ločeno –, ki so v preteklih 12 mesecih uporabili navedene storitve:

• (a) 40 % dela N do vključno 100 strank;

plus

• (b) 25 % dela N nad 100 strank do vključno 10 000 strank;

plus

• (c) 10 % dela N nad 10 000 strank do vključno 100 000 strank;

plus

• (d) 5 % dela N nad 100 000 strank do vključno 1 milijon strank;

plus

• (e) 0,025 % dela N nad 1 milijon strank.

7.3 Za podjetja, ki v preteklih 12 mesecih niso opravljala storitev, bi morali pristojni organi v primeru podjetja, ki opravlja storitve odreditve plačil, uporabiti vrednost vseh odrejenih transakcij, kot jih je podjetje napovedalo za namen izdaje dovoljenja/registracije, v primeru podjetja, ki opravlja storitve zagotavljanja informacij o računih, pa število strank, kot jih je podjetje napovedalo za namen izdaje dovoljenja/registracije.

7.4 Če podjetje ne predloži nobenih napovedi v zvezi z vrednostjo vseh odrejenih transakcij (v primeru podjetja, ki opravlja storitve odreditve plačil) oziroma v zvezi s številom strank (v primeru podjetja, ki opravlja storitve zagotavljanja informacij o računih) ali če je znesek, ki izhaja iz uporabe napovedane vrednosti vseh odrejenih transakcij (v primeru podjetja, ki opravlja storitve odreditve plačil) ali števila strank (v primeru podjetja, ki opravlja storitve zagotavljanja informacij o računih), nižji od 50 000, bi morali pristojni organi za ta kazalnika v formuli določiti vrednost 50 000.

8.1 Pristojni organi bi morali od podjetij zahtevati, da imajo sklenjeno zavarovanje poklicne odgovornosti ali primerljivo jamstvo.

9.1 Pristojni organi bi morali zagotoviti, da podjetja pregledajo in po potrebi ponovno izračunajo najnižji denarni znesek svojega zavarovanja poklicne odgovornosti ali primerljivega jamstva, pri čemer to naredijo najmanj enkrat letno.