4.3.2 Cilji

Kreditne institucije bi morale imeti pred začetkom izvajanja postopka oblikovanja kratkoročnih do srednjeročnih ciljev, izoblikovano stališče glede tega, kaj so razumne dolgoročne ravni nedonosnih izpostavljenosti na ravni portfeljev in tudi na zbirni ravni. Pri opredelitvi razumnih dolgoročnih ravni nedonosnih izpostavljenosti bi morale upoštevati pretekle ali mednarodne referenčne vrednosti.

V strategijo upravljanja nedonosnih izpostavljenosti bi morale vključiti vsaj jasno opredeljene realne, a kljub temu ambiciozne kvantitativne cilje, po potrebi tudi za zaseženo premoženje. Ti cilji bi morali voditi do konkretnega vsaj srednjeročnega zmanjšanja nedonosnih izpostavljenosti, z oslabitvami in brez njih. Čeprav lahko pričakovane spremembe makroekonomskih pogojev (če temeljijo na zanesljivih zunanjih napovedih) vplivajo na določitev ciljnih ravni, se cilji glede zmanjšanja nedonosnih izpostavljenosti ne bi smeli določiti izključno na njihovi podlagi.

Kreditne institucije bi morale opredeliti cilje:

• a) po obdobjih (kratkoročno (po navadi 1 leto), srednjeročno (po navadi 3 leta) in po možnosti dolgoročno);
• b) po glavnih portfeljih (npr. hipotekarni krediti prebivalstvu, potrošniški krediti prebivalstvu, krediti prebivalstvu, malim in srednje velikim podjetjem (MSP), gospodarskim družbam, velikim gospodarskim družbam, za poslovne nepremičnine);
• c) po možnosti izvajanja (npr. izterjava denarnih sredstev na podlagi strategije držanja v posesti, zaseg premoženja iz zavarovanja, izterjave na podlagi sodnih postopkov, prihodki od prodaje nedonosnih izpostavljenosti ali odpisi).

Cilji kreditnih institucij glede nedonosnih izpostavljenosti bi morali vključevati vsaj predvideno absolutno ali relativno zmanjšanje nedonosnih izpostavljenosti, z oslabitvami in brez njih, na celostni podlagi in tudi za glavne portfelje nedonosnih izpostavljenosti. Kjer je zaseženo premoženje pomembno, bi bilo treba opredeliti strategijo zaseženega premoženja ali pa bi bilo treba vsaj v strategijo upravljanja nedonosnih izpostavljenosti vključiti cilje glede zmanjšanja zaseženega premoženja.

Cilji glede nedonosnih izpostavljenosti bi morali biti usklajeni s podrobnejšimi operativnimi cilji. Po potrebi se lahko kot dodatni cilji izvajajo tudi drugi kazalniki za spremljanje.