9 Kultura tveganj

Zdrava, skrbna in dosledna kultura tveganj bi morala biti ključni element učinkovitega upravljanja tveganja ter bi morala institucijam omogočati sprejemanje preudarnih in informiranih odločitev.

Institucija bi morala razviti celovito in vseobsežno kulturo tveganj, ki temelj i na popolnem razumevanju njenih tveganj in celostnem pogledu nanje, ter njihovega upravljanja, pri čemer bi upoštevala lastno nagnjenost k prevzemanju tveganj.

Institucije bi morale razvijati kulturo tveganj skozi politike, komunikacijo ter usposabljanje zaposlenih o dejavnostih institucije, strategijah in profilu tveganosti, ter prilagoditi komunikacijo in usposabljanje zaposlenih tako, da bi se upoštevale odgovornosti zaposlenih pri prevzemanju in upravljanju tveganj.

Zaposleni bi se morali v celoti zavedati svojih odgovornosti v zvezi z upravljanjem tveganj. Upravljanje tveganj ne bi smelo biti omejeno le na strokovnjake za tveganja ali funkcije notranjih kontrol. Poslovne enote, ki so pod nadzorom upravljalnega organa, bi morale biti v prvi vrsti odgovorne za vsakodnevno upravljanje tveganja v skladu s politikami, postopki in kontrolami institucije, ob upoštevanju nagnjenosti institucije k prevzemanju tve ganj in njene sposobnosti prevzemanja tveganj.

Visoka kultura tveganja bi morala med drugim vključevati:

• a. komuniciranje od zgoraj navzdol: upravljalni organ bi moral biti odgovoren za vzpostavitev temeljnih vrednot in pričakovanj institucije ter obveščanje o njih. Ravnanje njegovih članov bi moralo izkazovati vrednote , ki se jih zasleduje. Vodstvo institucije, vključno z nosilci ključnih funkcij, bi moralo prispevati k notranjemu obveščanju zaposlenih o temeljnih vrednotah in pričakovanjih. Zaposleni bi mora li ravnati v skladu z veljavno zakonodajo in predpisi ter nemudoma sporočiti ugotovljeno neskladnost nadrejenim v instituciji ali zunaj nje (na primer pristojnemu organu v postopku prijave nepravilnosti). Upravljalni organ bi moral redno spodbujati, spreml jati in ocenjevati kulturo tveganj institucije, preučiti vpliv kulture tveganj na finančno stabilnost, profil tvegan osti in trdno upravljanje institucije ter po potrebi izvesti spremembe;
• b. odgovornost: zadevni zaposleni na vseh ravneh bi morali poznati in razumeti temeljne vrednote institucije ter, če je to pomembno za njihovo funkcijo, nagnjenost institucije k prevzemanju tveganj in njeno sposobnost prevzemanja tveganj. Morali bi biti sposobni opravljati svoje funkcije in se zavedati, da bodo odgovorni za svoja dejanja v zvezi s tveganji, ki jih prevzame institucija;
• c. učinkovita komunikacija in izziv: zdrava kultura tveganj bi morala spodbujati okolje odprte komunikacije in učinkovite razprave, v katerem postopek odločanja spodbuja različna stališča, omogoča preizkušanje obstoječih praks, spodbuja konstruktiv no-kritič en odnos med zaposlenimi ter okolje odprtega in konstruktivnega sodelovanja v okviru celotne organizacije;
• d. spodbude: ustrezne spodbude bi morale imeti ključno vlogo pri usklajevanju prevzemanja tveganj s profilom tveganosti institucije ter njenimi dolgoročnimi interesi²⁷ .

²⁷ Glej tudi Smernice EBA o preudarnih politikah prejemkov v skladu s členoma 74(3) in 75(2) Direktive 2013/36/EU ter razkritjih v skladu s členom 450 Uredbe (EU) št. 575/2013 (EBA/GL/2015/22), na voljo na naslovu https://www.eba.europa.eu/regulation-and-policy/remuneration.