|
+9. Če ni določeno drugače, imajo pojmi v teh smernicah enak pomen kot pojmi, uporabljeni in … |
9. Če ni določeno drugače, imajo pojmi v teh smernicah enak pomen kot pojmi, uporabljeni in …Če ni določeno drugače, imajo pojmi v teh smernicah enak pomen kot pojmi, uporabljeni in opredeljeni v Uredbi (EU) št. 575/20133 , Direktivi 2013/36/EU, Direktivi 2014/59/EU4 ali Smernicah organa EBA za stresno testiranje institucij5 . Poleg tega se za namene teh smernic uporabljajo naslednje opredelitve pojmov: „Nadzornik za PPDFT“ pomeni nadzorni organ, kot je opredeljen v členu 2(1), točka 45, Uredbe (EU) 2024/1624, ki je odgovoren za nadzor nad upoštevanjem določb navedene uredbe v instituciji. „Zahteve po kapitalskem blažilniku“ pomenijo kapitalske zahteve iz poglavja 4 naslova VII Direktive 2013/36/EU. „Konsolidacijska institucija“ pomeni institucijo, ki mora upoštevati bonitetne zahteve na podlagi konsolidiranega stanja v skladu poglavjem 2 naslova II dela 1 Uredbe (EU) št. 575/2013. „Zmožnost nadomestitve“ pomeni zmožnost institucije, da v primerih stresnih scenarijev v kratko-, srednje- in dolgoročnem obdobju razpolaga s presežno likvidnostjo oziroma ima do nje dostop. „Tveganje financiranja“ pomeni tveganje, da institucija srednje- in dolgoročno ne bo imela stabilnih virov financiranja, zaradi česar obstaja sedanje ali pričakovano tveganje, da v nobenem primeru oziroma brez nesprejemljivo višjih stroškov financiranja ne bo mogla izpolniti svojih finančnih obveznosti, kot so plačila in potrebe po zavarovanju s premoženjem, ki zapadejo v srednje- ali dolgoročnem obdobju. „Dajanje posojil v tujih valutah“ pomeni dajanje posojil posojilojemalcem v valutah, ki niso zakonito plačilno sredstvo države, v kateri ima posojilojemalec stalno prebivališče, ne glede na pravno obliko kreditnega produkta (npr. vključno z odlogom plačila ali podobnimi finančnimi dogovori). „Tveganje posojil v tujih valutah“ pomeni sedanje ali pričakovano tveganje za dobiček in kapital institucije, ki izhaja iz posojil nezaščitenim posojilojemalcem v tujih valutah. „Proces ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala (ICAAP)“ pomeni proces opredelitve, merjenja, upravljanja in spremljanja notranjega kapitala, ki ga institucija izvaja v skladu s členom 73 Direktive 2013/36/EU. „Proces ocenjevanja ustrezne notranje likvidnosti (ILAAP)“ pomeni proces opredelitve, merjenja, upravljanja in spremljanja likvidnosti, ki ga institucija izvaja v skladu s členom 86 Direktive 2013/36/EU. „Kategorija institucije“ pomeni kazalnik sistemskega pomena institucije, dodeljen na podlagi velikosti in kompleksnosti institucije ter obsega njenih dejavnosti. „Likvidnost znotraj enega dne“ pomeni sredstva, do katerih lahko institucija dostopa v delovnem dnevu, da lahko v realnem času izvršuje plačila. „Tveganje likvidnosti znotraj enega dne“ pomeni sedanje ali pričakovano tveganje, da institucija ne bo mogla učinkovito izpolnjevati svojih potreb po likvidnosti znotraj enega dne. „Makrobonitetna zahteva“ ali „ukrep“ pomeni zahtevo ali ukrep, ki ga pristojni ali imenovani organ naloži za odpravo makrobonitetnega ali sistemskega tveganja. „Pomembna valuta“ pomeni valuto, v kateri ima institucija pomembne bilančne ali zunajbilančne pozicije. „Tveganje pranja denarja in financiranja terorizma (PD/FT)“ pomeni tveganje, kot je opredeljeno v Smernicah organa EBA o nadzoru na podlagi tveganja6 . „Operativna odpornost“ pomeni sposobnost institucije, da kljub motnjam še naprej opravlja kritične ali pomembne funkcije. „Celotna kapitalska zahteva (OCR)“ pomeni vsoto skupne kapitalske zahteve SREP (TSCR), zahtev po kapitalskem blažilniku in makrobonitetnih zahtev, kadar so izražene kot kapitalske zahteve. „Skupna zahteva za količnik finančnega vzvoda (OLRR)“ pomeni vsoto skupne zahteve za količnik finančnega vzvoda SREP (TSLRR) in zahteve po blažilniku količnika finančnega vzvoda za globalno sistemsko pomembno institucijo (GSPI) v skladu s členom 92(1a) Uredbe (EU) št. 575/2013. „Skupna ocena SREP“ pomeni posodobljeno oceno splošne sposobnosti delovanja institucije na podlagi ocene elementov SREP. „Skupni rezultat SREP“ pomeni numerični kazalnik skupnega tveganja za sposobnost delovanja institucije na podlagi skupne ocene SREP. „Kapitalske zahteve v okviru stebra 1“ ali „P1R“ pomenijo kapitalske zahteve, ki jih mora institucija izpolnjevati v skladu z deli 3, 4 in 7 Uredbe (EU) št. 575/2013 ter poglavjem 2 Uredbe (EU) 2017/2402. „Smernice glede kapitala v okviru stebra 2“ ali „P2G“ pomenijo raven in kakovost kapitala, ki naj bi ga institucija po pričakovanjih imela poleg celotne kapitalske zahteve, določene v skladu z merili iz teh smernic. „Smernice glede kapitala v okviru stebra 2 za tveganje prevelikega finančnega vzvoda“ ali „P2G-LR“ pomenijo raven in kakovost kapitala, ki naj bi ga institucija po pričakovanjih imela poleg skupne zahteve za količnik finančnega vzvoda, določene v skladu z merili iz teh smernic. „Zahteva v okviru stebra 2“ ali „P2R“ pomeni dodatne kapitalske zahteve, naložene v skladu s členom 104(1), točka (a), Direktive 2013/36/EU za obravnavanje tveganj, ki niso tveganje prevelikega finančnega vzvoda. „Zahteva v okviru stebra 2 za tveganje prevelikega finančnega vzvoda“ ali „P2R-LR“ pomeni dodatne kapitalske zahteve, naložene v skladu s členom 104(1), točka (a), Direktive 2013/36/EU za obravnavanje tveganja prevelikega finančnega vzvoda. „Tveganje izgube poslovnega ugleda“ pomeni sedanje ali pričakovano tveganje za dobiček, kapital ali likvidnost institucije, ki izhaja iz škode, povzročene poslovnemu ugledu institucije. „Nagnjenost k prevzemanju tveganja“ pomeni skupno raven tveganja in vrste tveganja, ki jih je institucija v okviru svoje sposobnosti prevzemanja tveganja pripravljena prevzeti v skladu s svojim poslovnim modelom, da bi dosegla svoje strateške cilje. „Rezultat tveganja“ pomeni številčni izraz, ki povzema nadzorniško oceno posameznega tveganja za kapital, likvidnost in financiranje, ki predstavlja verjetnost, da bo imelo tveganje pomemben bonitetni vpliv na institucijo (npr. morebitna izguba) po upoštevanju upravljanja tveganja in kontrol ter pred upoštevanjem zmožnosti institucije, da zmanjša tveganje z razpoložljivimi kapitalskimi ali likvidnostnimi viri. „Tveganja za kapital“ pomenijo posebna tveganja, ki bodo, če se bodo uresničila, imela pomemben bonitetni vpliv na kapital institucije v naslednjih 12 mesecih. Ta med drugim vključujejo tveganja iz členov 79 do 87 Direktive 2013/36/EU. „Tveganja za likvidnost in financiranje“ pomenijo posebna tveganja, ki bodo, če se bodo uresničila, imela pomemben bonitetni vpliv na likvidnost institucije v različnih obdobjih. „Element SREP“ pomeni nekaj od naslednjega: analizo poslovnega modela, oceno notranjega upravljanja in kontrole tveganj na ravni celotne institucije, oceno tveganj za kapital, oceno kapitalske ustreznosti SREP ali oceno likvidnostne ustreznosti in ustreznosti financiranja SREP. „Nadzorniške primerjalne vrednosti“ pomenijo kvantitativna orodja ali metodologije za posamezna tveganja, ki jih pristojni organ razvije za oceno kapitala, potrebnega za kritje tveganj ali elementov tveganj, ki jih ne zajema Uredba (EU) št. 575/2013. „Obdobje preživetja“ pomeni obdobje, v katerem lahko institucija še naprej posluje v stresnih pogojih in izpolnjuje plačilne obveznosti. „Znesek skupne izpostavljenosti tveganju (TREA)“ pomeni znesek skupne izpostavljenosti tveganju, kot je opredeljen v členu 92 Uredbe (EU) št. 575/2013. „Skupna kapitalska zahteva SREP (TSCR)“ pomeni vsoto kapitalskih zahtev, kot so opredeljene v členu 92(1), točke (a) do (c), Uredbe (EU) št. 575/2013, in dodatnih kapitalskih zahtev, določenih v skladu z merili iz teh smernic za obravnavanje tveganj, ki niso tveganje prevelikega finančnega vzvoda. „Skupna zahteva za količnik finančnega vzvoda SREP (TSLRR)“ pomeni vsoto kapitalskih zahtev, kot so opredeljene v členu 92(1), točka (d), Uredbe (EU) št. 575/2013, in dodatnih kapitalskih zahtev, določenih v skladu z merili iz teh smernic za obravnavanje tveganja prevelikega finančnega vzvoda. „Nezaščiteni posojilojemalci“ pomenijo fizične osebe ter mala in srednja podjetja brez naravnega ali finančnega varovanja, ki so izpostavljeni valutni neusklajenosti med valuto posojila in valuto varovanja; naravna varovanja vključujejo zlasti primere, ko posojilojemalci prejemajo dohodek v tuji valuti (npr. nakazila/prihodki od izvoza), medtem ko finančna varovanja običajno zajemajo pogodbo s finančno institucijo. „Rezultat sposobnosti delovanja“ pomeni številčni izraz, ki povzema nadzorniške ocene elementa SREP in predstavlja tveganje za sposobnost delovanja institucije, ki izhaja iz ocenjenega elementa SREP. 3 Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2013/575/oj). 4 Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 173, 12.6.2014, str. 190, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2014/59/oj). 5 Smernice organa EBA za stresno testiranje institucij (EBA/GL/2018/04). 6 Smernice organa EBA o značilnostih pristopa na podlagi tveganja k nadzoru preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma ter ukrepih, ki jih je treba sprejeti pri izvajanju nadzora z upoštevanjem tveganja v skladu s členom 48(10) Direktive (EU) 2015/849 (o spremembi skupnih smernic ESAs/2016/72) (Smernice o nadzoru na podlagi tveganja) (EBA/GL/2021/16). 1. Pregled
1.1 Sklici
1.2 Ugotovljene zahteve1.3 Povezani standardi2. Ugotovljene zahteve
3. Povezani standardi
|