1. Pristojni organi pri ocenjevanju, ali se notranji model institucije izvaja dosledno, kot zahteva člen 325bi(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, v zvezi z izračunom mer delnega pričakovanega primanjkljaja iz člena 325bc navedene uredbe:
(a)
preverijo, ali je cenilka, ki jo institucija uporablja za oceno mer tveganja pričakovanega primanjkljaja, konceptualno zanesljiva in zadostno natančna;
(b)
preverijo, ali institucija pri izračunu mer delnega pričakovanega primanjkljaja
in
v skladu s členom 325bc(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 opredeli dejanska obdobja likvidnosti dejavnikov tveganja dane pozicije, pri čemer upošteva zapadlost pozicije v skladu s členom 325bd(4) navedene uredbe;
(c)
preverijo, ali je institucija v okviru notranjih politik iz člena 325bi(1), točka (e), Uredbe (EU) št. 575/2013 določila objektivna merila, ki so ustrezna za izbiro dejavnikov tveganja, ki tvorijo podskupino dejavnikov tveganja, primernih za modeliranje, iz člena 325bc(2), točka (a), navedene uredbe;
(d)
preverijo, ali so dejavniki tveganja, ki niso del podskupine dejavnikov tveganja, primernih za modeliranje, ki jih je institucija izbrala v skladu s členom 325bc(2), točka (a), Uredbe (EU) št. 575/2013, pri računanju
in
konstantni;
(e)
preverijo, ali so tehnike, uporabljene za izračun
, in tehnike, uporabljene za izračun
, enake z izjemo odstopanj, potrebnih za zagotovitev izpolnjevanja zahtev iz člena 325bc(2) do (4) Uredbe (EU) št. 575/2013;
(f)
preverijo, ali institucija pri izračunu
uporablja enako tehtane podatke v obdobju opazovanja;
(g)
v zvezi z opredelitvijo stresnega obdobja preverijo, ali se 12-mesečna drseča obdobja, testirana za določitev stresnega obdobja, začnejo vsaj s 1. januarjem 2007, kot je navedeno v členu 325bc(2), točk (c), Uredbe (EU) št. 575/2013, in ali notranje politike institucije določajo pogostost posodobitve stresnega obdobja za izračun mer delnega pričakovanega primanjkljaja, kot tudi druga veljavna merila, ki sprožijo njegovo posodobitev.
Za namene točke (e) pristojni organi pridobijo pregled razlik v tehnikah, ki jih institucija uporablja pri izračunu mer delnega pričakovanega primanjkljaja, umerjenih za nedavno 12-mesečno obdobje in za stresno obdobje, ter preverijo, ali te razlike ne presegajo tistega, kar je potrebno za doseganje skladnosti z zahtevami iz Uredbe (EU) št. 575/2013.
Za namene točke (g) pristojni organi tudi na podlagi preteklih posodobitev preverijo, ali se stresno obdobje posodablja vsaj vsako četrtletje in ali je institucija upoštevala vsa morebitna merila, določena v notranjih politikah.
2. Pristojni organi za namene odstavka 1, točka (a):
(a)
preverijo, kako institucija izbere cenilko, ki jo uporablja, in analizo, ki podpira takšno izbiro;
(b)
preverijo, ali cenilka pričakovanega primanjkljaja ustreza bodisi integralu cenilke za tvegano vrednost iz člena 325bf Uredbe (EU) št. 575/2013, ki se razume kot funkcija verjetnosti odstopanja od pričakovanih vrednosti med nič in ena, zmanjšane za ustrezno stopnjo zaupanja in deljene z razliko med ena in ustrezno stopnjo zaupanja, bodisi bolj konservativni možnosti;
(c)
lahko primerjajo cenilke tvegane vrednosti in pričakovanega primanjkljaja, ki jih uporablja institucija, s cenilkami iz razpredelnice 1.
Razpredelnica 1
Cenilke tvegane vrednosti
Cenilke pričakovanega primanjkljaja
;
pri čemer velja:
označuje i-to najnižjo vrednost v vzorcu , uporabljenem za oceno, tj. najhujšo izgubo v vzorcu dobičkov in izgub ter običajno veliko negativno število;
N označuje število vrednosti v vzorcu
, uporabljenem za oceno;
α označuje verjetnost odstopanja od pričakovanih vrednosti, tj. ena, zmanjšano za stopnjo zaupanja;
označuje celo število argumenta;
in za pričakovani primanjkljaj se predpostavlja , tj. računanje za levi rep vzorca;
in za pričakovani primanjkljaj se predpostavlja , tj. več kot ena izguba na α repu vzorca dobičkov in izgub;
.
(d)
če izračun mer tveganja pričakovanega primanjkljaja temelji na simulacijah Monte Carlo, preverijo, ali število simulacij zagotavlja približevanje k stabilnim rezultatom.
Za namene točke (d) pristojni organi pregledajo teste, ki jih je izvedla institucija, da je določila število simulacij, in statistične teste, s čimer zagotovijo, da so zaporedja, uporabljena za pripravo simulacije, dovolj naključno izbrana. Če pristojni organ meni, da so ti testi nezadostni, lahko uporabi metodo ocenjevanja iz odstavka 4.
3. Pristojni organi za namene odstavka 1, točka (b):
(a)
zahtevajo, da institucija predloži statistično napako Monte Carlo pri 95-odstotni stopnji zaupanja, in preverijo, ali je metoda, uporabljena za merjenje takšne statistične napake, zanesljiva;
(b)
od institucije zahtevajo, da izračuna mere tveganja pričakovanega primanjkljaja z več različnimi arbitrarnimi izhodiščnimi vrednostmi, pri čemer so vse druge predpostavke enake;
(c)
ocenijo, ali so razlike v merah tveganja pričakovanega primanjkljaja z drugačno arbitrarno izhodiščno vrednostjo, ki izhajajo iz izračuna v skladu s točko (b), združljive s statistično napako iz točke (a);
(d)
kadar pristojni organi menijo, da so rezultati iz točke (c) nezdružljivi, ocenijo temeljni vzrok za tako nezdružljivost in število simulacij, potrebnih za zagotovitev, da je statistična napaka manjša od 5 %.
4. Pristojni organi za namene odstavka 1, točka (c):
(a)
pridobijo pregled dejavnikov tveganja, ki jih je izbrala institucija, in preverijo:
(i)
ali merila zagotavljajo zadostno raven pokritosti izbranih vrst dejavnikov tveganja, primernih za modeliranje, v primerjavi s celotnim sklopom dejavnikov tveganja, primernih za modeliranje, ki jim je institucija izpostavljena;
(ii)
ali so merila taka, da se pričakuje, da bo prag iz točke 325bc(2), točka (a), Uredbe (EU) št. 575/2013 sčasoma presežen;
(iii)
ali institucija preizkuša alternativne podskupine dejavnikov tveganja, primernih za modeliranje, za zagotovitev, da njena izbira ne podcenjuje kapitalskih zahtev;
(iv)
ali institucija pri svoji izbiri daje prednost dejavnikom tveganja, za katere obstajajo podatki v stresnem obdobju, pred dejavniki tveganja, za katere se uporabljajo približki; v nasprotnem primeru pristojni organi ocenijo, zakaj institucija ni uvedla takega merila, in ali bi drugačna izbira izboljšala kakovost mere neomejenega in delnega pričakovanega primanjkljaja;
(b)
preverijo, ali je, kadar je zapadlost pozicije krajša od 10 dni, dejansko obdobje likvidnosti vseh dejavnikov tveganja določeno na 10 dni in ali taka pozicija ne vpliva na izračun
za
;
(c)
če ima pozicija zapadlost Mat dni, pri čemer je
, preverijo, ali:
(i)
so bili vsi dejavniki tveganja te pozicije z obdobjem likvidnosti
dodeljeni dejanskemu obdobju likvidnosti, ki je najkrajše obdobje likvidnosti med obdobji likvidnosti iz razpredelnice 1 člena 325bc(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, ki je večje od ali enako Mat;
(ii)
pozicija ne vpliva na izračun
za vse j, ki ustreza obdobju likvidnosti, ki je daljše od najkrajšega obdobja likvidnosti med obdobji likvidnosti iz razpredelnice 1 člena 325bc(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, ki je večje od ali enako Mat;
(d)
preverijo, ali je institucija, kadar ima pozicija zapadlost Mat dni, pri čemer je
, vse dejavnike tveganja te pozicije pripisala dejanskemu obdobju likvidnosti, ki ustreza obdobju likvidnosti SubCatLH, dodeljenemu dejavnikom tveganja;
(e)
preverijo, ali institucija pri izračunu
ohranja navedene dejavnike tveganja konstantne, pri čemer je dejansko obdobje likvidnosti krajše od obdobja likvidnosti, ki ustreza indeksu j.
Za namene točke (a)(ii) pristojni organ oceni, v kolikšni meri je institucija presegla prag v prejšnjih četrtletjih.
Za namene točke (a)(iii) lahko pristojni organi, kadar menijo, da testiranje alternativnih podskupin, ki ga izvede institucija, ni zadostno, od institucije zahtevajo, da testira alternativne podskupine in oceni, ali alternativne izbire povzročijo pomembne razlike v smislu kapitalskih zahtev.
