|
+PRILOGA V |
PRILOGA V
PRILOGA V
1. STANJE POVRŠINSKE VODE 1.1 Elementi kakovosti za razvrščanje po ekološkem stanju 1.1.1. Reke Biološki elementi Sestava in številčnost vodnega rastlinstva Sestava in številčnost bentoških nevretenčarjev Sestava, številčnost in starostna struktura rib Hidromorfološki elementi, ki podpirajo biološke elemente Hidrološki režim količina in dinamika vodnega toka povezava s telesi podzemne vode Kontinuiteta toka reke Morfološke razmere spreminjanje globine in širine reke struktura in substrat rečne struge struktura obrežnega pasu Splošni fizikalno-kemijski elementi, ki podpirajo biološke elemente Toplotne razmere Kisikove razmere Slanost Zakisanost Stanje hranil 1.1.2. Jezera Biološki elementi Sestava, številčnost in biomasa fitoplanktona Sestava in številčnost drugega vodnega rastlinstva Sestava in številčnost bentoških nevretenčarjev Sestava, številčnost in starostna struktura rib Hidromorfološki elementi, ki podpirajo biološke elemente Hidrološki režim količina in dinamika vodnega toka zadrževalni čas povezava s telesom podzemne vode Morfološke razmere spreminjanje globine jezera količina, struktura in substrat jezerskega dna struktura jezerske obale Splošni fizikalno-kemijski elementi, ki podpirajo biološke elemente Prosojnost Toplotne razmere Kisikove razmere Slanost Zakisanost Stanje hranil 1.1.3. Somornice Biološki elementi Sestava in številčnost rib Sestava, številčnost in biomasa fitoplanktona Sestava in številčnost drugega vodnega rastlinstva Sestava in številčnost bentoških nevretenčarjev Hidromorfološki elementi, ki podpirajo biološke elemente Morfološke razmere spreminjanje globine količina, struktura in substrat dna struktura bibavičnega pasu Režim bibavice tok sladke vode izpostavljenost valovom Splošni fizikalno-kemijski elementi, ki podpirajo biološke elemente Prosojnost Toplotne razmere Kisikove razmere Slanost Stanje hranil 1.1.4. Obalno morje Biološki elementi Sestava, številčnost in biomasa fitoplanktona Sestava in številčnost drugega vodnega rastlinstva Sestava in številčnost bentoških nevretenčarjev Hidromorfološki elementi, ki podpirajo biološke elemente Morfološke razmere spreminjanje globine struktura in substrat obalnega dna struktura bibavičnega pasu Režim bibavice smer prevladujočih tokov izpostavljenost valovom Splošni fizikalno-kemijski elementi, ki podpirajo biološke elemente Prosojnost Toplotne razmere Kisikove razmere Slanost Stanje hranil 1.1.5 Umetna in močno preoblikovana vodna telesa Elementi kakovosti, ki se uporabijo za umetna in močno preoblikovana vodna telesa, so elementi, ki se uporabljajo za tisto od štirih navedenih vrst naravne površinske vode, ki je najbolj podobna takemu močno preoblikovanemu ali umetnemu vodnemu telesu. 1.2 Normativne opredelitve razredov ekološkega stanja Preglednica 1.2 Splošna opredelitev za reke, jezera, somornice in obalno morje
V naslednjem besedilu je podana splošna opredelitev ekološke kakovosti. Za razvrščanje so vrednosti elementov kakovosti ekološkega stanja za vsako vrsto površinske vode tiste, ki so navedene v preglednicah 1.2.1 do 1.2.4.
Vode, katerih stanje je pod zmernim, se opredelijo kot slabše ali slabe. Vode, v katerih so vrednosti bioloških elementov kakovosti za ta tip vodnega telesa površinske vode precej spremenjene in v katerih se ustrezne življenjske združbe znatno razlikujejo od tistih, ki jih običajno povezujemo s tem tipom vodnega telesa površinske vode v razmerah brez motenj, se razvrstijo kot slabše. Vode, v katerih so vrednosti bioloških elementov kakovosti za ta tip vodnega telesa površinske vode zelo spremenjene in v katerih manjka velik del ustreznih življenjskih združb, ki jih običajno povezujemo s tem tipom vodnega telesa površinske vode v razmerah brez motenj, se razvrstijo kot slabe. 1.2.1 Opredelitve za zelo dobro, dobro in zmerno ekološko stanje v rekah
Biološki elementi kakovosti
Hidromorfološki elementi kakovosti
Splošni fizikalno-kemijski elementi kakovosti
1.2.2 Opredelitve za zelo dobro, dobro in zmerno ekološko stanje v jezerih
Biološki elementi kakovosti
Hidromorfološki elementi kakovosti
Splošni fizikalno-kemijski elementi kakovosti
1.2.3 Opredelitve za zelo dobro, dobro in zmerno ekološko stanje v somornicah
Biološki elementi kakovosti
Hidromorfološki elementi kakovosti
Splošni fizikalno-kemijski elementi kakovosti
1.2.4 Opredelitve za zelo dobro, dobro in zmerno ekološko stanje v obalnem morju
Biološki elementi kakovosti
Hidromorfološki elementi kakovosti
Splošni fizikalno-kemijski elementi kakovosti
1.2.5 Opredelitve za največji, dober in zmeren ekološki potencial za močno preoblikovana ali umetna vodna telesa
▼M8 ————— 1.3 Spremljanje ekološkega in kemijskega stanja površinskih voda Mreža za spremljanje stanja površinskih voda se vzpostavi skladno z zahtevami člena 8. Mreža se oblikuje tako, da zagotavlja skladen in izčrpen pregled ekološkega in kemijskega stanja v vsakem povodju in omogoča razvrstitev vodnih teles v pet razredov, ki ustrezajo normativnim opredelitvam iz oddelka 1.2. Države članice načrtu upravljanja povodja priložijo karto ali karte, ki prikazujejo mrežo za spremljanje stanja površinske vode. Na podlagi opredelitve in presoje vplivov, ki se pripravita skladno s členom 5 in Prilogo II, države članice izdelajo program nadzornega spremljanja stanja in program obratovalnega spremljanja stanja za vsako obdobje, za katero se uporablja načrt upravljanja povodja. Pri nekaterih primerih se lahko zgodi, da morajo države članice izdelati tudi programe preiskovalnega spremljanja stanja. Države članice spremljajo parametre, ki kažejo, kakšno je stanje vsakega pomembnega elementa kakovosti. Pri izbiri parametrov za biološke elemente kakovosti države članice določijo ustrezno taksonomsko raven, ki je potrebna, da se dosežeta zadostno zaupanje in natančnost pri razvrščanju elementov kakovosti. V načrtu je treba navesti ocene ravni zaupanja in natančnosti rezultatov, dobljenih v okviru programov spremljanja stanja. Kadar mreža za spremljanje vključuje opazovanje zemlje in daljinsko zaznavanje, ne pa lokalnih mest vzorčenja ali drugih inovativnih tehnologij, zemljevid mreže za spremljanje vključuje informacije o elementih kakovosti in vodnih telesih ali skupinah vodnih teles, ki so bile spremljane s takimi metodami spremljanja. Sklicuje se na CEN, ISO ali druge mednarodne ali nacionalne standarde, ki so bili uporabljeni za zagotovitev, da so pridobljeni časovni in prostorski podatki enako zanesljivi kot tisti, pridobljeni z uporabo običajnih metod spremljanja na lokalnih mestih vzorčenja in merilnih točkah. Države članice lahko uporabljajo pasivne metode vzorčenja za spremljanje kemičnih onesnaževal, kadar je to primerno, zlasti za namene preverjanja in dolgoročnega ocenjevanja , pod pogojem, da te metode vzorčenja ne podcenjujejo koncentracij onesnaževal, za katere se uporabljajo okoljski standardi kakovosti, in tako zanesljivo ugotovijo „nedoseganje dobrega stanja“ ter da se kemična analiza vzorcev vode, organizmov ali sedimentov v skladu z uporabljenimi okoljskimi standardi kakovosti opravi, kadar koli se ugotovi tako nedoseganje. Države članice lahko uporabijo tudi metode spremljanja, ki temeljijo na učinkih, pod enakimi pogoji. 1.3.1 Oblikovanje nadzornega spremljanja stanja Cilj Države članice vzpostavijo programe nadzornega spremljanja stanja zato, da dobijo informacije za:
—
dopolnjevanje in validacijo postopka za presojo vplivov, opisanega v Prilogi II,
—
smotrno in učinkovito oblikovanje prihodnjih programov spremljanja stanja,
—
ocenjevanje dolgoročnih sprememb naravnih razmer, in
—
ocenjevanje dolgoročnih sprememb, nastalih zaradi široko razširjenih človekovih dejavnosti.
Rezultati takega spremljanja stanja se pregledajo in uporabijo, skupaj s postopkom za presojo vplivov iz Priloge II, za določitev zahtev za programe spremljanja stanja v trenutnem načrtu in naslednjih načrtih upravljanja povodja. Izbor merilnih mest Nadzorno spremljanje stanja se izvaja na zadostnem številu vodnih teles površinske vode, da se zagotovi ocena celovitega stanja površinske vode v vsakem povodju ali porečju na vodnem območju. Pri izbiranju teh teles države članice zagotovijo, da se, kadar je to primerno, stanje spremlja na mestih:
—
kjer je pretok pomemben za vodno območje kot celoto; vključno z mesti na velikih rekah, kadar je prispevna površina večje od 2 500 km2,
—
kjer je količina prisotne vode pomembna na vodnem območju, vključno z velikimi jezeri in vodnimi zbiralniki,
—
kjer pomembna vodna telesa segajo čez meje države članice,
—
kjer se določijo območja na podlagi Odločbe 77/795/EGS o izmenjavi informacij; in
na vseh drugih mestih, potrebnih za oceno obremenitve z onesnaževalom, ki se prenese čez meje države članice in v morsko okolje. Izbor elementov kakovosti Nadzorno spremljanje stanja se na vsakem merilnem mestu izvaja eno leto v obdobju, zajetem v načrtu upravljanja povodja. Nadzorno spremljanje stanja vključuje naslednje:
(a)
parametre, ki kažejo vse biološke elemente kakovosti;
(b)
parametre, ki kažejo vse hidromorfološke elemente kakovosti;
(c)
parametre, ki kažejo vse splošne fizikalno-kemijske elemente kakovosti;
(d)
prednostne snovi, ki se odvajajo ali kako drugače odlagajo v povodje ali porečje;
(e)
onesnaževala, značilna za povodje. Kadar pa je nadzorno spremljanje stanja v prejšnjem obdobju pokazalo, da je zadevno telo doseglo dobro stanje, in pregled vplivov človekovega dejanja iz Priloge II ne kaže, da so se vplivi na vodno telo spremenili, se nadzorno spremljanje opravi enkrat v obdobju, ki ga zajemajo trije zaporedni načrti upravljanja povodja. 1.3.2 Oblikovanje obratovalnega spremljanja stanja Obratovalno spremljanje stanja se izvaja za vsa vodna telesa, za katera je bilo na podlagi presoje vplivov, izvedene v skladu s Prilogo II, ali nadzornega spremljanja stanja ugotovljeno, da morda ne bodo dosegla svojih okoljskih ciljev na podlagi člena 4, in za tista vodna telesa, v katera se odvajajo ali kako drugače odlagajo prednostne snovi ali v katera se v pomembnih količinah odvajajo ali kako drugače odlagajo onesnaževala, značilna za povodje. Merilna mesta se za prednostne snovi izberejo tako, kot je določeno v zakonodaji, ki določa ustrezen okoljski standard kakovosti. V vseh drugih primerih, vključno s prednostnimi snovmi, za katere v taki zakonodaji ni posebnih navodil, se merilna mesta izberejo, kakor sledi:
—
določi stanje vodnih teles, za katera je bilo ugotovljeno, da morda ne bodo dosegla svojih okoljskih ciljev, in
—
ocenijo kakršne koli spremembe stanja takih teles, ki so rezultat programa ukrepov.
Program se lahko med trajanjem načrta upravljanja povodja popravi na podlagi informacij, dobljenih v okviru zahtev Priloge II ali v okviru te priloge, zlasti zato, da se lahko zmanjša pogostnost obratovalnega spremljanja stanja, če se ugotovi, da vpliv ni pomemben, ali če se ustrezna obremenitev odstrani. Izbor merilnih mest Obratovalno spremljanje stanja se izvaja za vsa vodna telesa, za katera je bilo na podlagi presoje vplivov, izvajane v skladu s Prilogo II, ali nadzornega spremljanja stanja ugotovljeno, da morda ne bodo dosegla svojih okoljskih ciljev po členu 4, in za tista vodna telesa, v katera se odvajajo snovi s prednostnega seznama. Merilna mesta se za snovi s prednostnega seznama izberejo tako, kot je določeno v zakonodaji, ki določa ustrezen okoljski standard kakovosti. V vseh drugih primerih, vključno s snovmi s prednostnega seznama, za katere v taki zakonodaji ni posebnih navodil, se merilna mesta izberejo, kakor sledi:
—
za telesa, ogrožena zaradi pomembnih točkovnih obremenitev, se zagotovi dovolj merilnih mest v vsakem telesu za ocenitev obsega in vpliva točkovnega vira. Kadar telo obremenjuje več točkovnih virov, se merilna mesta lahko izberejo tako, da se oceni velikost in vpliv teh obremenitev kot celote;
—
za telesa, ogrožena zaradi pomembnih razpršenih obremenitev, se zagotovi dovolj merilnih mest v izbranih telesih za ocenitev velikosti in vpliva razpršenih obremenitev. Telesa se izberejo tako, da so reprezentativna za določanje relativnega tveganja nastanka razpršenih obremenitev in relativnega tveganja, da se ne doseže dobro stanje površinskih voda;
—
za telesa, ogrožena zaradi pomembnih hidromorfološke obremenitve, se zagotovi dovolj merilnih mest v izbranih telesih za ocenitev velikost in vpliva hidromorfoloških obremenitev. Izbor teles mora kazati celoten vpliv hidromorfološke obremenitve na vsa telesa.
Izbor elementov kakovosti Države članice spremljajo tiste elemente kakovosti, ki kažejo posamezne obremenitve vodnega telesa ali teles, da ocenijo velikost obremenitev teles površinske vode. Da ocenijo vpliv teh obremenitev, spremljajo, kot je ustrezno:
—
parametre, ki kažejo biološki element ali elemente kakovosti, ki so najbolj občutljivi na obremenitve vodnih teles,
—
vse prednostne snovi, ki se odvajajo ali kako drugače odlagajo v vodna telesa, in vsa onesnaževala, značilna za povodje, ki se odvajajo ali kako drugače odlagajo v vodna telesa v pomembnih količinah.
—
parametre, ki kažejo hidromorfološki element kakovosti, ki je najbolj občutljiv na ugotovljeno obremenitev.
1.3.3 Oblikovanje preiskovalnega spremljanja stanja Cilj Preiskovalno spremljanje stanja se izvede:
—
če je razlog za kakršne koli prekoračitve neznan,
—
če nadzorno spremljanje stanja pokaže, da cilji iz člena 4 za vodno telo verjetno ne bodo doseženi, obratovalno spremljanje stanje pa še ni bilo vzpostavljeno; z njim se ugotovi, zakaj vodno telo ali vodna telesa ne dosegajo okoljskih ciljev ali
—
da se ugotovijo velikost in vplivi naključnega onesnaženja,
in zagotovi informacije za izdelavo programa ukrepov za dosego okoljskih ciljev in posebnih ukrepov za odpravo učinkov naključnega onesnaženja. 1.3.4. Pogostnost spremljanja stanja V obdobju nadzornega spremljanja stanja mora biti pogostnost taka, kot je navedena spodaj, za parametre, ki kažejo fizikalno-kemijske elemente kakovosti, razen če bi bili na podlagi tehničnega znanja in presoje strokovnjakov upravičeni večji časovni razmiki. Za biološke ali hidromorfološke elemente kakovosti se meritve izvedejo vsaj enkrat v obdobju nadzornega spremljanja stanja. Za obratovalno spremljanje stanja pogostnost meritev za kateri koli parameter določijo države članice tako, da se zagotovi dovolj podatkov za zanesljivo oceno stanja ustreznega elementa kakovosti. Meritve spremljanja stanja naj bi se izvajale v časovnih razmikih, ki niso večji od tistih iz spodnje preglednice, razen če bi bili na podlagi tehničnega znanja in presoje strokovnjakov upravičeni večji časovni razmiki. Izbrati je treba tako pogostnost, da se doseže sprejemljiva raven zaupanja in natančnost. Ocene zaupanja in natančnosti, dosežene pri uporabljenem sistemu spremljanja stanja, se navedejo v načrtu upravljanja povodja. Pogostnost spremljanja se po potrebi prilagodi, da se upošteva spremenljivost parametrov zaradi spremembe človekovega vpliva in naravnih razmer. Čas meritev se izbere tako, da upošteva vpliv sezonskih nihanj pri uporabi snovi in sprememb vodostaja na rezultate spremljanj in je tako zagotovljeno, da rezultati dejansko odražajo vse spremembe v vodnem telesu, ki so jih povzročili človekovo obremenjevanje in podnebne spremembe. V zvezi s prednostnimi snovmi, katerih koncentracija bo verjetno dosegla vrh v kratkih obdobjih zaradi sezonskih nihanj v njihovi uporabi, se v teh obdobjih največje porabe spremljanje izvaja v časovnih presledkih, krajših kot pri drugih snoveh, kadar je to potrebno, da se zagotovi pridobitev ustreznih informacij o koncentraciji teh snovi.
1.3.5 Dodatne zahteve za spremljanje stanja na zavarovanih območjih Zgoraj predpisani programi spremljanja stanja se dopolnijo glede na izpolnjevanje naslednjih zahtev: Odvzemna mesta za pitno vodo Telesa površinske vode iz člena 7, ki v povprečju zagotavljajo več kot 100 m3 na dan, se določijo za merilna mesta; na njih se izvaja dodatno spremljanje stanja, potrebno za izpolnitev zahtev navedenega člena. V takih telesih se spremljajo vse prednostne snovi, ki se odvajajo, in vse druge snovi, ki se odvajajo v pomembnih količinah in bi lahko vplivale na stanje vodnega telesa, ter se nadzorujejo po določbah Direktive o pitni vodi. Spremljanje stanja se izvaja skladno z naslednjo pogostnostjo meritev:
Območja, namenjena varstvu habitatov in vrst Vodna telesa na teh območjih se vključijo v omenjeni program obratovalnega spremljanja stanja, kadar se na podlagi presoje vplivov in nadzornega spremljanja stanja ugotovi, da morda ne bodo dosegla svojih okoljskih ciljev po členu 4. Spremljanje stanja se izvede zato, da se oceni velikost in vpliv vseh ustreznih pomembnih obremenitev na ta telesa in da se po potrebi ocenijo spremembe stanja takih teles, ki izhajajo iz programov ukrepov. Spremljanje stanja se nadaljuje, dokler območja ne izpolnijo zahtev glede vode iz zakonodaje, na podlagi katere so bila določena, in ciljev po členu 4. 1.3.6 Metode, uporabljene za spremljanje parametrov, morajo biti skladne s tu navedenimi mednarodnimi standardi, če obsegajo spremljanje, ali takimi drugimi nacionalnimi ali mednarodnimi standardi, ki bodo zagotovili z znanstvenega vidika enako kakovostne in primerljive podatke. Standardi za vzorčenje bioloških elementov kakovosti Generične metode za uporabo s posebnimi metodami iz standardov, ki se nanašajo na naslednje biološke elemente kakovosti:
Standardi za fitoplankton
Standardi za makrofite in fitobentos
Standardi za bentoške nevretenčarje
Standardi za ribe
Standardi za hidromorfološke parametre
Standardi za fizikalno-kemijske parametre Kakršni koli ustrezni standardi CEN/ISO 1.4 Razvrščanje in prikaz ekološkega stanja 1.4.1 Primerljivost rezultatov biološkega spremljanja stanja
(i)
Države članice vzpostavijo sisteme spremljanja stanja, da se ocenijo vrednosti bioloških elementov kakovosti, določenih za vsako vrsto površinske vode ali za močno preoblikovana in umetna telesa površinske vode. Pri uporabi tu navedenega postopka za močno preoblikovana ali umetna vodna telesa se navajanje ekološkega stanja razume kot navajanje ekološkega potenciala. Taki sistemi lahko uporabijo posamezne vrste ali skupine vrst, ki so reprezentativne za element kakovosti v celoti.
(ii)
Da se zagotovi primerljivost takih sistemov spremljanja stanja, se rezultati sistemov, ki jih uporablja vsaka država članica, za razvrstitev po ekološkem stanju izrazijo kot razmerje ekološke kakovosti. Ta razmerja predstavljajo odnos med vrednostmi bioloških parametrov, opaženimi v določenem telesu površinske vode, in vrednostmi za te parametre pri referenčnih razmerah za isto telo. Razmerje se izrazi kot številčna vrednost med nič in ena, pri čemer zelo dobro ekološko stanje predstavljajo vrednosti blizu ena in slabo ekološko stanje vrednosti blizu nič.
(iii)
Vsaka država članica razdeli lestvico razmerij ekološke kakovosti za svoj sistem spremljanja stanja za vsako vrsto površinskih voda v pet razredov od zelo dobrega do slabega ekološkega stanja, kot je določeno v oddelku 1.2, tako da vsaki meji med dvema razredoma določi številčno vrednost. Vrednost, ki predstavlja mejo med razredoma zelo dobrega in dobrega stanja, in vrednost, ki predstavlja mejo med dobrim in zmernim stanjem, se določita po tu opisanem postopku interkalibracije.
(iv)
Komisija pomaga pri izvajanju interkalibracije, zato da zagotovi, da se meje med razredi določijo skladno z normativnimi opredelitvami iz oddelka 1.2 in so primerljive med državami članicami.
(v)
Kot del tega postopka Komisija omogoči lažjo izmenjavo informacij med državami članicami, ki pripomore k določitvi niza mest v vsaki ekoregiji v Skupnosti; ta mesta bodo sestavljala interkalibracijsko mrežo. Mrežo sestavljajo mesta, izbrana izmed tipov teles površinske vode, ki so v vsaki ekoregiji. Za vsak izbran tip telesa površinske vode mrežo sestavljata vsaj dve mesti, ki ustrezata meji med normativnima opredelitvama zelo dobrega in dobrega stanja, in vsaj dve mesti, ki ustrezata meji med normativnima opredelitvama dobrega in zmernega stanja. Mesta se izberejo s strokovno presojo na podlagi skupnih ogledov in vseh drugih informacij, ki so na voljo.
(vi)
Vsak sistem spremljanja v državi članici se uporabi za tista mesta v interkalibracijski mreži, ki so v ekoregiji in hkrati sodijo k tipu telesa površinske vode, za katerega se bo sistem uporabljal v skladu z zahtevami te direktive. Tako dobljeni rezultati se uporabijo za določitev številčnih vrednosti ustreznih meja med razredi vsakega sistema spremljanja stanja v posamezni državi članici.
(vii)
Komisija pripravi osnutek registra mest, ki bodo sestavljala interkalibracijsko mrežo. ►M8 ————— ◄ ▼M8 —————
(ix)
Rezultati interkalibracije in vrednosti, določene za razvrstitve sistemov spremljanja stanja v državah članicah v skladu s točkami (i) do (viii), se objavijo v šestih mesecih od sprejetja izvedbenega akta v skladu s členom 21. 1.4.2 Prikaz rezultatov spremljanja stanja in razvrščanje po ekološkem stanju in ekološkem potencialu
(i)
Pri vrstah površinske vode se vodno telo razvrsti po ekološkem stanju glede na nižjo vrednost rezultatov biološkega in fizikalno-kemijskega spremljanja stanja za ustrezne elemente kakovosti, razvrščene v skladu s prvim stolpcem spodnje preglednice. Države članice za vsako vodno območje pripravijo karto, na kateri je prikazana razvrstitev po ekološkem stanju za vsako vodno telo z barvno lestvico v skladu z drugim stolpcem spodnje preglednice:
(ii)
Pri močno preoblikovanih in umetnih vodnih telesih se vodno telo razvrsti po ekološkem potencialu glede na nižjo vrednost rezultatov biološkega in fizikalno-kemijskega spremljanja stanja za ustrezne elemente kakovosti, opredeljene v skladu s prvim stolpcem spodnje preglednice. Države članice za vsako vodno območje pripravijo karto, na kateri je z barvno lestvico prikazana razvrstitev po ekološkem potencialu za vsako vodno telo, in sicer za umetna vodna telesa v skladu z drugim stolpcem spodnje preglednice, za močno preoblikovana vodna telesa pa skladno s tretjim stolpcem spodnje preglednice:
(iii)
Države članice s črno piko na karti označijo tudi tista vodna telesa, ki dobrega stanja ali dobrega ekološkega potenciala niso dosegla zaradi neizpolnjevanja enega ali več okoljskih standardov kakovosti, ki so glede na posebna sintetična in nesintetična onesnaževala določeni za to vodno telo (skladno z režimom skladnosti, ki ga določi država članica).
(iv)
Države članice lahko zagotovijo dodatne karte, ki ločeno prikazujejo informacije o ekološki kakovosti za enega ali več naslednjih elementov kakovosti:
—
Biološki elementi,
—
Hidromorfološki elementi, ki podpirajo biološke elemente,
—
Fizikalno-kemijski elementi, ki podpirajo biološke elemente.
Države članice lahko predložijo tudi karte ali preglednice, ki prikazujejo stopnjo spremembe za te elemente kakovosti v primerjavi s prejšnjim ciklom načrtovanja. 1.4.3 Prikaz rezultatov spremljanja stanja in razvrstitev po kemijskem stanju Vodno telo se evidentira kot telo, ki dosega dobro kemijsko stanje, če ima dobro kemijsko stanje površinske vode, kakor je opredeljeno v členu 2, točka 24. Če ne, se evidentira kot telo, ki ni doseglo dobrega kemijskega stanja.
Države članice za vsako vodno območje pripravijo karto, na kateri je prikazano kemijsko stanje vsakega vodnega telesa z barvno lestvico v skladu z drugim stolpcem spodnje preglednice:
Države članice lahko zagotovijo dodatne karte, ki prikazujejo informacije o kemijskem stanju za eno ali več naslednjih snovi ločeno od informacij za preostale snovi, opredeljene v delu A Priloge I k Direktivi 2008/105/ES:
(a)
prednostne snovi, opredeljene v delu A Priloge I Direktive 2008/105/ES kot snovi, ki se obnašajo kot splošno prisotne obstojne, bioakumulativne in strupene snovi (PBT);
(b)
prednostne snovi, ki so bile na novo opredeljene v zadnjem pregledu, ki ga je Komisija izvedla v skladu s členom 16(2) te direktive;
(c)
prednostne snovi, za katere so bili v zadnjem pregledu v skladu s členom 16(2) te direktive določeni revidirani in strožji OSK;
(d)
snovi, opredeljene kot onesnaževala, značilna za povodje, v skladu s členom 8d Direktive 2008/105/ES ter na podlagi ocene pritiskov in vplivov na telesa površinske vode, izvedene v skladu s Prilogo II k tej direktivi. Države članice lahko v načrtih za upravljanje povodij tudi prikažejo obseg vsakega odstopanja od vrednosti OSK za snovi iz točk (a) do (d) prvega pododstavka. Države članice, ki predložijo take dodatne karte, si prizadevajo, da so te primerljive z drugimi na ravni povodja in Unije. 2. PODZEMNA VODA 2.1 Količinsko stanje podzemne vode 2.1.1 Parameter za razvrščanje po količinskem stanju Režim gladine podzemne vode 2.1.2 Opredelitev količinskega stanja
2.2 Spremljanje količinskega stanja podzemne vode 2.2.1 Mreža za spremljanje gladine podzemne vode Mreža za spremljanje stanja podzemne vode se vzpostavi v skladu z zahtevami členov 7 in 8. Mreža se oblikuje tako, da zagotavlja zanesljivo oceno količinskega stanja vseh teles ali skupin teles podzemne vode, skupaj z oceno razpoložljivosti vira podzemne vode. Države članice načrtu upravljanja povodja priložijo karto ali karte, ki prikazujejo mrežo za spremljanje stanja podzemne vode. Kadar mreža za spremljanje vključuje metode opazovanja Zemlje ali daljinsko zaznavanje namesto lokalnih mest vzorčenja ali drugih inovativnih tehnologij, se sklicuje na CEN, ISO ali druge mednarodne ali nacionalne standarde, ki so bili uporabljeni za zagotovitev, da so pridobljeni časovni in prostorski podatki enako zanesljivi kot tisti, pridobljeni z uporabo običajnih metod spremljanja na lokalnih mestih vzorčenja. 2.2.2 Gostota merilnih mest Mreža vključuje dovolj reprezentativnih merilnih mest, da se lahko oceni gladina podzemne vode v vsakem telesu ali skupini teles podzemne vode ob upoštevanju kratkoročnih in dolgoročnih sprememb pri obnavljanju, in zlasti:
—
za telesa podzemne vode, za katera je bilo ugotovljeno, da morda ne bodo dosegla okoljskih ciljev po členu 4, se zagotovi zadostna gostota merilnih mest za oceno vpliva na gladino podzemne vode zaradi odvzemanja in odvajanja vanjo;
—
za telesa podzemne vode, v katerih podzemna voda teče preko meje države članice, se zagotovi dovolj merilnih mest za oceno smeri in hitrosti toka podzemne vode čez mejo države članice.
2.2.3 Pogostnost spremljanja stanja Opazovanja so dovolj pogosta, da je mogoče oceniti količinsko stanje vsakega telesa ali skupine teles podzemne vode ob upoštevanju kratkoročnih in dolgoročnih sprememb pri obnavljanju. Zlasti:
—
za telesa podzemne vode, za katera je bilo ugotovljeno, da morda ne bodo dosegla okoljskih ciljev po členu 4, se zagotovijo dovolj pogoste meritve za oceno vpliva na gladino podzemne vode zaradi odvzemanja in odvajanja vanjo;
—
za telesa podzemne vode, v katerih podzemna voda teče preko meje države članice, se zagotovijo dovolj pogoste meritve za oceno smeri in hitrosti toka podzemne vode preko meje države članice.
2.2.4 Razlaga in prikaz količinskega stanja podzemne vode Rezultati, dobljeni prek mreže spremljanja stanja za telo ali skupino teles podzemne vode, se uporabijo za oceno količinskega stanja tega telesa ali teh teles. Skladno s točko 2.5 države članice priložijo karto dobljene ocene količinskega stanja podzemne vode, prikazane z barvno lestvico skladno z naslednjim sistemom:
2.3 Kemijsko stanje podzemne vode 2.3.1 Parametri za določitev kemijskega stanja podzemne vode Električna prevodnost Koncentracije onesnaževal
2.3.2. Opredelitev dobrega kemijskega stanja podzemne vode
2.4 Spremljanje kemijskega stanja podzemne vode 2.4.1 Mreža za spremljanje stanja podzemne vode Mreža za spremljanje stanja podzemne vode se vzpostavi skladno z zahtevami členov 7 in 8. Mreža se oblikuje tako, da zagotavlja skladen in izčrpen pregled kemijskega stanja podzemne vode v vsakem povodju in da se zazna pojav dolgoročnih trendov naraščanja vsebnosti onesnaževal, ki jih povzroči človek. Na podlagi opredelitve in presoje vplivov, ki se izvajata v skladu s členom 5 in Prilogo II, države članice izdelajo program nadzornega spremljanja stanja v vsakem obdobju, za katero se uporablja načrt upravljanja povodja. Rezultati tega programa se uporabijo za izdelavo programa obratovalnega spremljanja stanja, ki se uporabi v preostalem obdobju načrta. Ocene ravni zaupanja in natančnosti rezultatov, določenih s programi spremljanja stanja, se navedejo v načrtu. Kadar mreža za spremljanje vključuje opazovanje Zemlje ali daljinsko zaznavanje namesto lokalnih mest vzorčenja ali drugih inovativnih tehnologij, se sklicuje na CEN, ISO ali druge mednarodne ali nacionalne standarde, ki so bili uporabljeni za zagotovitev, da so pridobljeni časovni in prostorski podatki enako zanesljivi kot tisti, pridobljeni z uporabo običajnih metod spremljanja na lokalnih mestih vzorčenja. 2.4.2 Nadzorno spremljanje stanja Cilj Nadzorno spremljanje stanja se izvede zato, da se:
—
dopolni in validira postopek presoje vplivov;
—
zagotovijo informacije za oceno dolgoročnih trendov, ki so posledica sprememb naravnih razmer in človekovih dejavnosti.
Izbor merilnih mest Izbere se dovolj merilnih mest za:
—
telesa, opredeljena kot ogrožena v skladu s Prilogo II,,
—
telesa, ki segajo preko meje države članice.
Izbor parametrov V vseh izbranih telesih podzemne vode se spremlja naslednji sklop osnovnih parametrov:
—
vsebnost kisika
—
pH-vrednost
—
električna prevodnost
—
nitrat
—
amonij
Pri telesih, za katera je bilo v skladu s Prilogo II ugotovljeno, da morda ne bodo dosegla dobrega stanja, se spremljajo tudi tisti parametri, ki kažejo vpliv takih obremenitev. Pri čezmejnih vodnih telesih se spremljajo tudi tisti parametri, ki so pomembni za varstvo vseh vrst rab, ki jih omogoča tok podzemne vode. 2.4.3 Obratovalno spremljanje stanja Cilj Obratovalno spremljanje stanja se izvede v obdobjih med programi nadzornega spremljanja stanja, zato da se:
—
določi kemijsko stanje vseh teles ali skupin teles podzemne vode, za katera je bilo ugotovljeno, da so ogrožena,
—
ugotovi kakršen koli dolgoročni trend naraščanja koncentracije katerega koli onesnaževala, ki ga povzroči človek.
Izbor merilnih mest Obratovalno spremljanje stanja se izvaja za vsa telesa ali skupine teles podzemne vode, za katera je bilo na podlagi presoje vplivov, izvedene v skladu s Prilogo II, in nadzornega spremljanja stanja ugotovljeno, da morda ne bodo dosegla ciljev po členu 4. Izbor merilnih mest odraža tudi oceno reprezentativnosti podatkov spremljanja s tega mesta za kakovost ustreznega telesa ali teles podzemne vode. Pogostnost spremljanja stanja Obratovalno spremljanje stanja se izvaja v obdobjih med programi nadzornega spremljanja dovolj pogosto, da se zaznajo vplivi ustreznih obremenitev, po potrebi vključno s sezonskimi nihanji pri uporabi snovi ter kratkoročnimi in dolgoročnimi nihanji pri obnavljanju, ki bi lahko vplivala na parametre kemijskega stanja, ter najmanj enkrat na leto, razen če bi bili na podlagi tehničnega znanja in presoje strokovnjakov upravičeni večji časovni razmiki, zlasti če se lahko dokaže, da v zaporednih letih za določen parameter ni bil ugotovljen noben presežek ali stalno naraščajoči trend. 2.4.4 Ugotavljanje trendov pri onesnaževalih Države članice uporabijo podatke nadzornega in obratovalnega spremljanja stanja za ugotavljanje dolgoročnih trendov naraščanja koncentracij onesnaževal, ki jih povzroči človek, in ugotavljanje obračanja teh trendov. Določi se izhodiščno leto ali obdobje, glede na katerega se trendi računajo. Trendi se izračunajo za telo ali, kadar je primerno, za skupino teles podzemne vode. Statistično se prikaže obrat trenda in navede raven zaupanja za njegovo ugotovitev. 2.4.5 Razlaga in prikaz kemijskega stanja podzemne vode Pri ocenjevanju kemijskega stanja podzemne vode se rezultati s posameznih merilnih mest v telesu podzemne vode združijo za telo kot celoto. Srednja vrednost rezultatov spremljanja stanja na vsakem merilnem mestu v telesu ali skupini teles podzemne vode se izračuna za naslednje parametre:
(a)
kemijske parametre, za katere so bili v Prilogi I k Direktivi 2006/118/ES določeni standardi kakovosti;
(b)
kemijske parametre, za katere so bile nacionalne vrednosti praga določene na podlagi člena 3(1)(b) Direktive 2006/118/ES;
(c)
kemijske parametre, za katere so bile vrednosti praga za celotno Unijo določene na podlagi člena 8(3) Direktive 2006/118/ES. Srednje vrednosti iz prvega odstavka se uporabijo za dokazovanje skladnosti z dobrim kemijskim stanjem podzemne vode, opredeljenim s sklicevanjem na standarde kakovosti in vrednosti praga iz prvega odstavka. V skladu z oddelkom 2.5 države članice pripravijo karto kemijskega stanja podzemne vode, prikazanega z naslednjo barvno lestvico: Slabše: rdeča
Dobro: zelena
Države članice lahko zagotovijo dodatne karte, ki prikazujejo informacije o kemijskem stanju za eno ali več naslednjih snovi ločeno od informacij za preostale snovi, opredeljene v Direktivi 2006/118/ES:
(a)
snovi, ki so bile na novo opredeljene v zadnjem pregledu v skladu s členom 8 Direktive 2006/118/ES;
(b)
snovi, za katere so bili določeni revidirani in strožji standardi kakovosti (SK) ali vrednosti praga v skladu s členom 8 Direktive 2006/118/ES. Poleg tega lahko države članice v načrtih upravljanja povodij prikažejo obseg vsakega odstopanja od standardov kakovosti ali vrednosti praga za snovi iz točk (a) in (b) prvega pododstavka. Države članice, ki predložijo take dodatne karte, si prizadevajo, da so te primerljive z drugimi na ravni povodja in Unije. Države članice s črno piko na karti označijo tudi telesa podzemne vode, ki so pod vplivom pomembnega in stalno naraščajočega trenda koncentracije katerega koli onesnaževala zaradi vpliva človekovega delovanja. Obrat takšnega trenda se označi z modro piko na karti. Te karte se vključijo v načrte upravljanja povodja. 2.5 Prikaz stanja podzemne vode Države članice načrtu upravljanja povodja priložijo karto, na kateri sta za vsako telo ali skupino teles podzemne vode z barvno lestvico skladno z zahtevami točk 2.2.4 in 2.4.5 prikazana količinsko in kemijsko stanje tega telesa ali skupine teles. Države članice se lahko odločijo, da ne bodo priložile ločenih kart na podlagi točk 2.2.4 in 2.4.5, vendar v tem primeru skladno z zahtevami točke 2.4.5 na karti, predpisani v tej točki, označijo tista telesa, ki so pod vplivom pomembnega in trajnega trenda naraščanja koncentracije katerega koli onesnaževala ali vsak obrat takega trenda. 1. Pregled
1.1 Sklici1.2 Ugotovljene zahteve1.3 Povezani standardi2. Ugotovljene zahteve
3. Povezani standardi
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||