+PRILOGA X MOŽNOSTI ZA UČINKOVITO OGREVANJE IN HLAJENJE

PRILOGA X MOŽNOSTI ZA UČINKOVITO OGREVANJE IN HLAJENJE

PRILOGA X

MOŽNOSTI ZA UČINKOVITO OGREVANJE IN HLAJENJE

Celovita ocena nacionalnih možnosti za učinkovito ogrevanje in hlajenje iz člena 25(1) vključuje naslednje in na naslednjem tudi temelji:

Del I

PREGLED OGREVANJA IN HLAJENJA

1. Potrebe po ogrevanju in hlajenju v smislu ocenjene koristne energije ( 20 ) in količinsko opredeljene porabe končne energije v GWh na leto ( 21 ) po sektorjih:

(a)

gospodinjstva,

(b)

storitve,

(c)

industrija,

(d)

kateri koli drug sektor, ki posamezno predstavlja več kot 5 % skupne nacionalne porabe koristnega ogrevanja ali hlajenja.

2. Opredelitev ali, v primeru točke (a)(i), opredelitev ali ocena sedanje oskrbe z ogrevanjem in hlajenjem:

(a)

po tehnologiji, v GWh na leto ( 22 ), kadar je mogoče, znotraj sektorjev iz točke 1, pri čemer se razlikuje med energijo, proizvedeno iz fosilnih goriv, in energijo iz obnovljivih virov:

(i)

oskrba, zagotovljena na kraju samem, v stanovanjskih in poslovnih zgradbah:

—

kotli, ki proizvajajo samo toploto,

—

soproizvodnja toplote in električne energije z visokim izkoristkom,

—

toplotne črpalke;

—

druge tehnologije in viri na kraju samem;

(ii)

oskrba, zagotovljena na kraju samem, v neposlovnih in nestanovanjskih zgradbah:

—

kotli, ki proizvajajo samo toploto,

—

soproizvodnja toplote in električne energije z visokim izkoristkom,

—

toplotne črpalke;

—

druge tehnologije in viri na kraju samem;

(iii)

oskrba, zagotovljena od drugod:

—

soproizvodnja toplote in električne energije z visokim izkoristkom,

—

odvečna toplota,

—

druge tehnologije in viri od drugod;

(b)

opredelitev obratov, ki proizvajajo odvečno toploto ali hlad, in njihovega potenciala za oskrbo z ogrevanjem ali hlajenjem, v GWh na leto:

(i)

termoelektrarne, ki lahko proizvajajo ali jih je mogoče naknadno opremiti tako, da lahko proizvajajo odvečno toploto, katerih skupna vhodna toplotna moč presega 50 MW;

(ii)

obrati za soproizvodnjo toplote in električne energije, ki uporabljajo tehnologije iz dela II Priloge II in katerih skupna vhodna toplotna moč presega 20 MW;

(iii)

sežigalnice odpadkov;

(iv)

obrati za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov s skupno vhodno toplotno močjo nad 20 MW, ki proizvajajo toploto ali hlad z uporabo energije iz obnovljivih virov, razen obratov iz točk (i) in (ii);

(v)

industrijski obrati, katerih skupna vhodna toplotna moč presega 20 MW in ki lahko zagotavljajo odvečno toploto;

(c)

priglašeni delež energije iz obnovljivih virov in iz odvečne toplote ali hladu pri porabi končne energije v sektorju daljinskega ogrevanja in hlajenja ( 23 ) v zadnjih 5 letih v skladu z Direktivo (EU) 2018/2001.

3. Zbirni podatki o napravah za soproizvodnjo v obstoječih omrežjih za daljinsko ogrevanje in hlajenje glede na pet razponov zmogljivosti, ki zajemajo:

(a)

porabo primarne energije;

(b)

celotni izkoristek;

(c)

prihranke primarne energije;

(d)

faktorje emisij CO2.

4. Zbirni podatki o obstoječih omrežjih za daljinsko ogrevanje in hlajenje, ki se napajajo iz soproizvodnje, glede na pet razponov zmogljivosti, ki zajemajo:

(a)

skupno porabo primarne energije;

(b)

porabo primarne energije v napravah za soproizvodnjo;

(c)

delež soproizvodnje v oskrbi z daljinskim ogrevanjem ali hlajenjem;

(d)

izgube v sistemu daljinskega ogrevanja;

(e)

izgube v sistemu daljinskega hlajenja;

(f)

gostoto povezav;

(g)

delež sistemov po različnih skupinah obratovalne temperature.

5. Zemljevid, ki zajema celotno nacionalno ozemlje, na katerem so brez razkrivanja poslovno občutljivih podatkov vidna:

(a)

območja, na katerih je potrebno ogrevanje in hlajenje, določena na podlagi analize iz točke 1, pri čemer se uporabljajo dosledna merila za osredotočanje na energetsko intenzivna območja v občinah in gosto naseljenih območjih;

(b)

obstoječa mesta za oskrbo z ogrevanjem in hlajenjem iz točke 2(b) in obrati za prenos daljinskega ogrevanja;

(c)

načrtovana mesta za oskrbo z ogrevanjem in hlajenjem iz točke 2(b) in opredeljena nova območja za daljinsko ogrevanje in hlajenje.

6. Napoved gibanja potreb po ogrevanju in hlajenju, da se ohrani perspektiva za naslednjih 30 let, v GWh, ob upoštevanju zlasti napovedi za naslednjih 10 let, spreminjanja potreb v stavbah in različnih sektorjih industrije ter vpliva politik in strategij, povezanih z upravljanjem povpraševanja, kot so dolgoročne strategije za prenovo stavb v skladu z Direktivo (EU) 2018/844 Evropskega parlamenta in Sveta ( 24 ).

Del II

CILJI, STRATEGIJE IN POLITIČNI UKREPI

7. Načrtovani prispevek države članice k nacionalnim ciljem in prispevki k petim razsežnostim energetske unije iz člena 3(2), točka (b), Uredbe (EU) 2018/1999, doseženi z učinkovitim ogrevanjem in hlajenjem, zlasti kar zadeva člen 4(b), točke 1 do 4, in člen 15(4), točka (b), navedene uredbe, pri čemer se opredeli, kateri od navedenih elementov dopolnjujejo celovite nacionalne energetske in podnebne načrte, priglašene v skladu s členom 3 ter členi 7 do 12 navedene uredbe.

8. Splošni pregled obstoječih politik in ukrepov, kot so opisani v najnovejšem poročilu, predloženem v skladu s členi 3, 20 in 21 ter členom 27(a) Uredbe (EU) 2018/1999.

Del III

ANALIZA GOSPODARSKEGA POTENCIALA UČINKOVITEGA OGREVANJA IN HLAJENJA

9. Analiza gospodarskega potenciala ( 25 ) različnih tehnologij za ogrevanje in hlajenje se za celotno nacionalno ozemlje opravi z analizo stroškov in koristi iz člena 25(3), z njo pa se opredelijo alternativni scenariji za učinkovitejše tehnologije ogrevanja in hlajenja z energijo iz obnovljivih virov, pri čemer se, kadar je ustrezno, razlikuje med energijo, proizvedeno iz fosilnih goriv, in energijo iz obnovljivih virov.

Upoštevati bi bilo treba naslednje tehnologije:

(a)

industrijsko odvečna toploto in hlad;

(b)

sežiganje odpadkov;

(c)

soproizvodnja z visokim izkoristkom;

(d)

obnovljivi viri energije, kot so geotermalna energija, sončna toplotna energija in biomasa, ki se ne uporabljajo za soproizvodnjo z visokim izkoristkom;

(e)

toplotne črpalke;

(f)

zmanjšanje izgub toplote in hladu iz obstoječih daljinskih omrežij.

(g)

daljinsko ogrevanje in hlajenje.

10. Analiza gospodarskega potenciala vključuje naslednje korake in premisleke:

(a)

Premisleki:

(i)

analiza stroškov in koristi za namene člena 25(3) vključuje ekonomsko analizo, ki upošteva socialno-ekonomske in okoljske dejavnike ( 26 ), ter finančno analizo, opravljeno za oceno projektov z vidika vlagateljev, pri čemer se pri obeh analizah, ekonomski in finančni, kot merilo za ocenjevanje uporabi neto sedanja vrednost;

(ii)

izhodiščni scenarij bi moral služiti kot referenčna točka ter upoštevati obstoječe politike v času priprave te celovite ocene ( 27 ) in se navezovati na podatke, zbrane v skladu z delom I in delom II, točka 6, te priloge;

(iii)

alternativni scenariji upoštevajo cilje glede energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije iz Uredbe (EU) 2018/1999, pri čemer so v vsakem scenariju predstavljeni naslednji elementi v primerjavi z izhodiščnim scenarijem:

—

gospodarski potencial preučenih tehnologij, pri čemer se kot merilo uporablja neto sedanja vrednost,

—

zmanjšanje emisij TGP,

—

prihranki primarne energije v GWh na leto;

—

vpliv na delež obnovljivih virov energije v nacionalni mešanici virov energije.

Scenarije, ki zaradi tehničnih ali finančnih razlogov ali zaradi nacionalnih predpisov niso izvedljivi, je mogoče izločiti že v zgodnji fazi analize stroškov in koristi, če je to utemeljeno s skrbnimi, jasnimi in izčrpno dokumentiranimi premisleki.

Pri ocenjevanju in sprejemanju odločitev bi bilo treba upoštevati stroške in prihranke energije, ugotovljene v analiziranih scenarijih, ki so posledica večje prožnosti pri dobavi energije in izboljšanja delovanja električnih omrežij, tudi prihranke in nenastale stroške zaradi manjšega vlaganja v infrastrukturo.

(b)

Stroški in koristi

Stroški in koristi iz točke (a) zajemajo vsaj naslednje:

(i)

stroški:

—

stroški kapitala za obrate in opremo,

—

stroški kapitala za pripadajoča energetska omrežja,

—

variabilni in fiksni stroški obratovanja,

—

stroški energije,

—

stroški, povezani z okoljem, zdravjem in varnostjo, kolikor je to mogoče,

—

stroški, povezani s trgom dela, energetska varnost in konkurenčnost, kolikor je to mogoče.

(ii)

koristi:

—

vrednost proizvodnje za odjemalca (ogrevanje, hlajenje in elektrika),

—

zunanje koristi, kot so koristi za okolje, emisije TGP ter zdravje in varnost, kolikor je to mogoče,

—

učinki na trgu dela, energetska varnost in konkurenčnost, kolikor je to mogoče;

(c)

Zadevni alternativni scenariji:

Preučijo se vsi zadevni scenariji v primerjavi z izhodiščnim, vključno z vlogo učinkovitega individualnega ogrevanja in hlajenja. Analiza stroškov in koristi lahko zajema bodisi projektno oceno bodisi skupino projektov za širšo lokalno, regionalno ali nacionalno oceno, da bi v okviru načrtovanja oskrbe ugotovili, katera možnost oskrbe z ogrevanjem ali hlajenjem je glede na izhodiščni scenarij stroškovno najbolj ugodna in koristna za dano geografsko območje.

(d)

Meje in celostni pristop:

(i)

geografska meja pokriva ustrezno, natančno opredeljeno geografsko območje;

(ii)

pri analizah stroškov in koristi se upoštevajo vsi ustrezni centralizirani ali decentralizirani viri oskrbe, ki so na voljo v okviru sistema in geografskih mej, vključno s tehnologijami, obravnavanimi v delu III, točka 9, te priloge, ter trendi in značilnosti potreb po ogrevanju in hlajenju.

(e)

Predpostavke:

(i)

države članice za pripravo analiz stroškov in koristi sporočijo predpostavke v zvezi s cenami najpomembnejših vhodnih in izhodnih dejavnikov ter diskontne stopnje;

(ii)

diskontna stopnja, ki se uporabi v ekonomski analizi za izračun neto sedanje vrednosti, se izbere v skladu z evropskimi ali nacionalnimi smernicami;

(iii)

države članice, če je primerno, v nacionalnem, regionalnem ali lokalnem okviru uporabijo napovedi nacionalnega, evropskega ali mednarodnega gibanja cen energije;

(iv)

cene, uporabljene v ekonomski analizi, odražajo socialno-ekonomske stroške in koristi. Kolikor je to mogoče, tj. kadar obstaja tržna cena ali kadar je ta že regulirana na evropski ali nacionalni ravni, bi morali biti vključeni zunanji stroški, kot so vplivi na okolje in zdravje.

(f)

Analiza občutljivosti: vključi se analiza občutljivosti, s katero se na podlagi variabilnih dejavnikov, ki bistveno vplivajo na rezultat izračunov, kot so različne cene energije, ravni povpraševanja, diskontne stopnje in drugi, ocenijo stroški in koristi projekta ali skupine projektov.

Del IV

MOREBITNE NOVE STRATEGIJE IN UKREPI POLITIKE

11. Pregled novih zakonodajnih in nezakonodajnih ukrepov politike ( 28 ) za uresničitev gospodarskega potenciala, opredeljenega v skladu s točkama 9 in 10, skupaj z napovedjo naslednjega:

(a)

zmanjšanja emisij TGP;

(b)

prihrankov primarne energije v GWh na leto;

(c)

vpliva na delež soproizvodnje z visokim izkoristkom;

(d)

vpliva na delež obnovljivih virov energije v nacionalni mešanici virov energije ter v sektorju ogrevanja in hlajenja;

(e)

povezav z nacionalnim finančnim načrtovanjem in prihrankov stroškov za javni proračun in udeležence na trgu;

(f)

ocenjenih ukrepov javne podpore, če obstajajo, z letnim proračunom in opredelitvijo možnega elementa pomoči.

1. Pregled

Naslov	Regulativa

1.1 Sklici

1.2 Ugotovljene zahteve

1.3 Povezani standardi

2. Ugotovljene zahteve

Zahteve
Vir	Zahteva

3. Povezani standardi

Standardi
Vir	Zahteva

Builddate: 05.08.2026 00:00:00 -Doknr: CELEX:32023L1791
EULAW -
EN: Legal acts of the European Union from EUR-Lex, https://eur-lex.europa.eu/. © European Union. Re-use is authorised by Decision 2011/833/EU, provided the source is acknowledged; the consolidated texts are licensed under CC BY 4.0 (EUR-Lex legal notice). Divided into sections and converted into the GRCA format, the wording unchanged. Only the legislation published in the Official Journal of the European Union is deemed authentic.

DE: Rechtsakte der Europäischen Union aus EUR-Lex, https://eur-lex.europa.eu/. © Europäische Union. Weiterverwendung nach Beschluss 2011/833/EU mit Quellenangabe gestattet; die konsolidierten Fassungen stehen unter CC BY 4.0 (Rechtlicher Hinweis von EUR-Lex). In Abschnitte aufgeteilt und in das GRCA-Format umgewandelt, der Wortlaut unverändert. Verbindlich sind allein die im Amtsblatt der Europäischen Union veröffentlichten Rechtsakte.