+PRILOGA II
|
PRILOGA II
PRILOGA II
|
(A)
|
Ključni elementi obvladovanja tveganja
Obvladovanje tveganja zajema proaktivno ugotavljanje in obvladovanje tveganj, da se zagotovi varna uporaba predelane vode in upravljanje z njo brez tveganja za okolje ali za zdravje ljudi ali živali. Za te namene se pripravi načrt obvladovanja tveganja pri ponovni uporabi vode na podlagi naslednjih elementov:
|
1.
|
Opis celotnega sistema za ponovno uporabo vode od vstopa odpadne vode v komunalno čistilno napravo do mesta uporabe, vključno z viri odpadne vode, fazami in uporabljenimi tehnologijami čiščenja v objektu za predelavo vode, infrastrukturo za oskrbo, distribucijo in shranjevanje, predvideno uporabo, krajem in obdobjem uporabe (npr. začasna ali ad hoc uporaba), metodo namakanja, vrsto kulturne rastline, drugimi viri vode, če je predvidena uporaba mešanih virov, ter količinami predelane vode, ki bodo dobavljene.
|
|
2.
|
Ugotavljanje vseh strani, vključenih v sistem za ponovno uporabo vode, in jasen opis njihovih nalog in odgovornosti.
|
|
3.
|
Ugotavljanje morebitnih nevarnosti, zlasti prisotnosti onesnaževal in patogenov, ter tveganj za nevarne dogodke, kot so neuspešno čiščenje vode ali nenamerna uhajanja ali kontaminacija v sistemu ponovne uporabe vode.
|
|
4.
|
Ugotavljanje okolij in populacij, za katere se ugotavlja tveganje, ter načinov izpostavljenosti ugotovljenim morebitnim nevarnostim, pri čemer se upoštevajo posebni okoljski dejavniki, kot so lokalna hidrogeologija, topologija, tekstura tal in ekologija, pa tudi dejavniki, povezani z vrsto kulturnih rastlin ter kmetijskimi praksami in praksami namakanja. Upoštevanje morebitnih nepopravljivih ali dolgoročnih negativnih učinkov dejavnosti predelovanja vode na okolje in zdravje, podprto z znanstvenimi dokazi.
|
|
5.
|
Ocena tveganj za okolje ter zdravje ljudi in živali, pri čemer se upoštevajo narava ugotovljenih morebitnih nevarnosti, trajanje predvidenih uporab, ugotovljenih okolij in populacij, za katera je ugotovljeno tveganje zaradi izpostavljenosti navedenim nevarnostim, resnost morebitnih učinkov teh nevarnosti, ob upoštevanju previdnostnega načela, ter vsa ustrezna zakonodaja Unije in nacionalna zakonodaja, smernice in minimalne zahteve v zvezi z živili, krmo in varnostjo delavcev. Ocena tveganja bi lahko temeljila na pregledu razpoložljivih znanstvenih študij in podatkov.
Ocena tveganja vsebuje naslednje elemente:
|
(a)
|
oceno tveganj za okolje, vključno z vsemi naslednjimi elementi:
|
(i)
|
potrditvijo narave nevarnosti, po potrebi vključno s predvideno ravnjo brez učinka;
|
|
(ii)
|
oceno morebitnega razpona izpostavljenosti;
|
|
(iii)
|
opredelitvijo tveganj;
|
|
|
(b)
|
oceno tveganj za zdravje ljudi in živali, vključno z vsemi naslednjimi elementi:
|
(i)
|
potrditvijo narave nevarnosti, po potrebi vključno z razmerjem med odmerkom in odzivom;
|
|
(ii)
|
oceno morebitnega razpona odmerka ali izpostavljenosti;
|
|
(iii)
|
opredelitvijo tveganj.
|
|
Pri oceni tveganja se lahko uporabi kvalitativni ali semikvantitativni pristop. Kvantitativna ocena tveganja se uporabi, kadar je na voljo dovolj podpornih podatkov ali pri projektih s potencialno visokim tveganjem za okolje ali javno zdravje.
Pri oceni tveganja se upoštevajo vsaj naslednje zahteve in obveznosti:
|
(a)
|
zahteva, da se v skladu z Direktivo 91/676/EGS zmanjša in prepreči onesnaževanje vode z nitrati;
|
|
(b)
|
obveznost, da vodovarstvena območja izpolnjujejo zahteve iz Direktive 98/83/ES;
|
|
(c)
|
zahteva, da se dosežejo okoljski cilji iz Direktive 2000/60/ES;
|
|
(d)
|
zahteva, da se v skladu z Direktivo 2006/118/ES prepreči onesnaževanje podzemne vode;
|
|
(e)
|
zahteva, da se dosežejo okoljski standardi kakovosti za prednostne snovi in nekatera druga onesnaževala iz Direktive 2008/105/ES;
|
|
(f)
|
zahteva, da se dosežejo okoljski standardi kakovosti za onesnaževala, ki zadevajo nacionalno raven, in sicer posebna onesnaževala povodij, iz Direktive 2000/60/ES;
|
|
(g)
|
zahteva, da se dosežejo standardi kakovosti za kopalne vode iz Direktive 2006/7/ES;
|
|
(h)
|
zahteve iz Direktive 86/278/EGS glede varstva okolja, zlasti tal, kadar se blato iz čistilnih naprav uporablja v kmetijstvu;
|
|
(i)
|
zahteve glede higiene živil iz Uredbe (ES) št. 852/2004 ter smernice iz Obvestila Komisije o smernicah za odpravljanje mikrobioloških tveganj pri svežem sadju in zelenjavi v primarni proizvodnji z dobro higieno;
|
|
(j)
|
zahteve glede higiene krme iz Uredbe (ES) št. 183/2005;
|
|
(k)
|
zahteva, da se izpolnijo ustrezna mikrobiološka merila iz Uredbe (ES) št. 2073/2005;
|
|
(l)
|
zahteve glede mejnih vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih iz Uredbe (ES) št. 1881/2006;
|
|
(m)
|
zahteve glede mejnih vrednosti ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi iz Uredbe (ES) št. 396/2005;
|
|
(n)
|
zahteve glede zdravja živali iz uredb (ES) št. 1069/2009 in (EU) št. 142/2011.
|
|
|
|
(B)
|
Pogoji v zvezi z dodatnimi zahtevami
|
6.
|
Upoštevanje zahtev za kakovost vode in spremljanje, ki bi bile dodatne zahtevam iz oddelka 2 Priloge I ali bi bile strožje od teh zahtev ali oboje, kadar je to potrebno in primerno za zagotovitev ustreznega varstva okolja ter varovanja zdravja ljudi in živali, zlasti kadar obstajajo jasni znanstveni dokazi, da tveganje izhaja iz predelane vode in ne iz drugih virov.
Glede na rezultate ocene tveganja iz točke 5 se lahko take dodatne zahteve nanašajo zlasti na:
|
(c)
|
stranske proizvode dezinfekcije;
|
|
(d)
|
farmacevtske izdelke;
|
|
(e)
|
druge snovi, ki vzbujajo zaskrbljenost, vključno z mikroonesnaževali in mikroplastiko;
|
|
(f)
|
protimikrobno odpornost.
|
|
|
|
(C)
|
Preventivni ukrepi
|
7.
|
Ugotavljanje preventivnih ukrepov, ki so že vzpostavljeni ali bi jih bilo treba sprejeti za omejitev tveganj, da bi bilo mogoče učinkovito obvladovati vsa ugotovljena tveganja. Posebno pozornost se nameni vodnim telesom, ki se uporabljajo za odvzem vode, namenjene za prehrano ljudi, in ustreznim vodovarstvenim območjem.
Taki preventivni ukrepi lahko vključujejo:
|
(b)
|
dodatne ukrepe za dezinfekcijo ali odstranjevanje onesnaževal;
|
|
(c)
|
posebno namakalno tehnologijo, ki zmanjšuje tveganje nastajanja aerosolov (npr. kapljično namakanje);
|
|
(d)
|
posebne zahteve za namakanje z razprševanjem (npr. največja hitrost vetra, razdalje med razpršilniki in občutljivimi območji);
|
|
(e)
|
posebne zahteve za kmetijske površine (npr. naklon zemljišča, nasičenost tal z vodo in kraška območja);
|
|
(f)
|
spodbujanje odmiranja patogenov pred spravilom pridelka;
|
|
(g)
|
določitev najmanjših varnostnih razdalj (npr. od površinskih voda, vključno z viri, namenjenimi živinoreji, ali od dejavnosti, kot so akvakultura, ribogojstvo, gojenje lupinarjev, plavanje in druge vodne dejavnosti);
|
|
(h)
|
oznake na mestih namakanja z navedbo, da se uporablja predelana voda, ki ni primerna za pitje.
|
Posebni preventivni ukrepi, ki so lahko pomembni, so navedeni v preglednici 1.
Preglednica 1 – Posebni preventivni ukrepi
|
Razred kakovosti predelane vode
|
Posebni preventivni ukrepi
|
|
A
|
|
—
|
Prašiči ne smejo biti izpostavljeni krmi, ki je bila namakana s predelano vodo, razen če je na voljo dovolj podatkov, ki kažejo, da je mogoče obvladovati tveganja za posamezen primer.
|
|
|
B
|
|
—
|
Prepoved pobiranja mokrih pridelkov, ki so bili namakani, ali odpadlih pridelkov.
|
|
—
|
Krave mlekarice v laktaciji naj se ne pasejo, dokler pašnik ni suh.
|
|
—
|
Krmo je treba pred pakiranjem posušiti ali silirati.
|
|
—
|
Prašiči ne smejo biti izpostavljeni krmi, ki se je namakala s predelano vodo, razen če je na voljo dovolj podatkov, ki kažejo, da je mogoče obvladovati tveganja za posamezen primer.
|
|
|
C
|
|
—
|
Prepoved pobiranja mokrih pridelkov, ki so bili namakani, ali odpadlih pridelkov.
|
|
—
|
Pašne živali naj se pet dni po zadnjem namakanju ne pasejo.
|
|
—
|
Krmo je treba pred pakiranjem posušiti ali silirati.
|
|
—
|
Prašiči ne smejo biti izpostavljeni krmi, ki je bila namakana s predelano vodo, razen če je na voljo dovolj podatkov, ki kažejo, da je mogoče obvladovati tveganja za posamezen primer.
|
|
|
D
|
|
—
|
Prepoved pobiranja mokrih pridelkov, ki so bili namakani, ali odpadlih pridelkov.
|
|
|
|
8.
|
Ustrezni sistemi in postopki za nadzor kakovosti, vključno s spremljanjem ustreznih parametrov za predelano vodo, ter ustrezni programi vzdrževanja opreme.
Priporočljivo je, da upravljavec objekta za predelavo vode vzpostavi in vzdržuje sistem upravljanja kakovosti, certificiran v skladu z ISO 9001 ali enakovrednim standardom.
|
|
9.
|
Sistemi za spremljanje stanja okolja, da se zagotovijo povratne informacije, pridobljene s spremljanjem, ter ustrezna potrditev in dokumentacija vseh postopkov.
|
|
10.
|
Ustrezni sistemi za obvladovanje incidentov in izrednih razmer, vključno s postopki za obveščanje vseh zadevnih strani o takšnih dogodkih na ustrezen način, ter redno posodabljanje načrta za odzivanje na izredne razmere.
Države članice bi lahko uporabile obstoječe mednarodne smernice ali standarde, kot so smernice ISO 20426:2018 za ocenjevanje in obvladovanje tveganja za zdravje, povezanega s ponovno uporabo vode, ki ni namenjena pitju, in smernice ISO 16075:2015 za uporabo očiščene odpadne vode za namakanje, ali druge enakovredne standarde, sprejete na mednarodni ravni, ali smernice SZO kot instrumente za sistematično ugotavljanje nevarnosti ter ocenjevanje in obvladovanje tveganj na podlagi prednostnega pristopa, ki se uporablja za celotno verigo (od čiščenja komunalne odpadne vode za ponovno uporabo do distribucije in uporabe za namakanje v kmetijstvu ter nadzora učinkov), in ocene tveganja na kraju samem.
|
|
11.
|
Zagotovitev, da so med različnimi akterji vzpostavljeni mehanizmi za usklajevanje, da bi zagotovili varno proizvodnjo in uporabo predelane vode.
|
|
1. Pregled
1.1 Sklici
1.2 Ugotovljene zahteve
1.3 Povezani standardi
2. Ugotovljene zahteve
3. Povezani standardi
- Builddate: 05.06.2020 00:00:00 -Doknr: CELEX:32020R0741
- EULAW -
EN: Legal acts of the European Union from EUR-Lex, https://eur-lex.europa.eu/. © European Union. Re-use is authorised by Decision 2011/833/EU, provided the source is acknowledged; the consolidated texts are licensed under CC BY 4.0 (EUR-Lex legal notice). Divided into sections and converted into the GRCA format, the wording unchanged. Only the legislation published in the Official Journal of the European Union is deemed authentic.
DE: Rechtsakte der Europäischen Union aus EUR-Lex, https://eur-lex.europa.eu/. © Europäische Union. Weiterverwendung nach Beschluss 2011/833/EU mit Quellenangabe gestattet; die konsolidierten Fassungen stehen unter CC BY 4.0 (Rechtlicher Hinweis von EUR-Lex). In Abschnitte aufgeteilt und in das GRCA-Format umgewandelt, der Wortlaut unverändert. Verbindlich sind allein die im Amtsblatt der Europäischen Union veröffentlichten Rechtsakte.
|