+Člen 182 Zahteve v zvezi z lastnimi ocenami konverzijskih faktorjev
---+Člen 182 1.
---+Člen 182 1a.
---+Člen 182 1b.
---+Člen 182 1c.
---+Člen 182 1d.
---+Člen 182 2.
---+Člen 182 3.
---+Člen 182 4.
---+Člen 182 5.

Člen 182 Zahteve v zvezi z lastnimi ocenami konverzijskih faktorjev

-

1. Pregled

,
Člen 182 1.

Institucije pri količinskem opredeljevanju parametrov tveganja, ki se povezujejo z bonitetnimi razredi ali skupinami, uporabljajo spodaj navedene zahteve v zvezi z lastnimi ocenami konverzijskih faktorjev:

(a) 

institucije ocenijo konverzijske faktorje po bonitetnih razredih ali skupinah izpostavljenosti na podlagi povprečnih dejanskih konverzijskih faktorjev po bonitetnih razredih ali skupinah z uporabo z neplačili tehtanega povprečja, ki izhaja iz vseh ugotovljenih neplačil v okviru določenih virov podatkov;

(b) 

institucije uporabljajo ocene konverzijskih faktorjev, ki so primerne za obdobje gospodarske recesije, če so bolj konservativne od dolgoročnega povprečja. V obsegu, v katerem se pričakuje, da bo bonitetni sistem zagotavljal konstantne dejanske konverzijske faktorje glede na bonitetni razred ali skupino, institucije izvedejo prilagoditve svojih ocen parametrov tveganja po bonitetnih razredih ali skupinah, da bi tako omejile vpliv gospodarske recesije na kapital;

▼M17

(c) 

IRB-CCF institucij odražajo možnost dodatnih črpanj s strani dolžnika do nastopa dogodka neplačila in po njem.

▼B

(d) 

pri izdelavi ocen konverzijskih faktorjev institucije upoštevajo svoje specifične politike in strategije, sprejete za spremljanje računov in obdelavo plačil. Institucije upoštevajo tudi svojo zmožnost in pripravljenost preprečevati nadaljnja črpanja v okoliščinah, ki še ne predstavljajo neplačila, kakor so kršitve dogovorov ali drugi primeri tehničnih neplačil;

(e) 

institucije vzpostavijo primerne sisteme in postopke za spremljanje zneskov odobrenih sredstev, trenutnega stanja neporavnanega zneska glede na odobrene linije ter sprememb stanja neporavnanih zneskov glede na dolžnika in na bonitetni razred. Institucija je sposobna spremljati stanja neporavnanih zneskov na dnevni osnovi;

(f) 

če institucije uporabljajo različne ocene konverzijskih faktorjev za izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti in za notranje namene, mora biti to dokumentirano in razumno;

▼M17

(g) 

institucije ocenijo IRB-CCF z uporabo pristopa na podlagi 12-mesečnega fiksnega obdobja;

(h) 

IRB-CCF institucij temeljijo na referenčnih podatkih, ki odražajo značilnosti dolžnika, posla in prakse banke glede upravljanja izpostavljenosti, za katere se uporabljajo ocene.

Za namene prvega pododstavka, točka (a), če institucije pri opazovanju neplačil opazijo negativen dejanski konverzijski faktor, je dejanski konverzijski faktor za ta opazovanja za namen količinske opredelitve njihovih IRB-CCF enak nič. Institucije lahko za namen razlikovanja tveganja uporabijo informacije o negativnem dejanskem konverzijskem faktorju v procesu razvoja modela.

Za namene prvega pododstavka, točka (c), IRB-CCF vključuje večjo mero konservativnosti, če je mogoče utemeljeno pričakovati večjo pozitivno korelacijo med pogostostjo neplačil in velikostjo konverzijskega faktorja.

Za namene prvega pododstavka, točka (g), je vsako neplačilo povezano z zadevnimi značilnostmi dolžnika in posla na fiksni referenčni datum, ki se opredeli kot 12 mesecev pred dnevom neplačila.
Člen 182 1a.

Za namene odstavka 1, točka (h), IRB-CCF, ki se uporablja za posamezne izpostavljenosti, ne temelji na podatkih, ki združujejo učinke različnih značilnosti, ali podatkih iz izpostavljenosti, ki imajo bistveno drugačne značilnosti tveganja. IRB-CCF temelji na ustrezno homogenih segmentih. V ta namen so naslednje prakse dovoljene le na podlagi podrobnega pregleda in utemeljitve s strani institucije:

(a) 

osnovni podatki za MSP/srednja podjetja se uporabljajo za velika podjetja v vlogi dolžnika;

(b) 

podatki v zvezi s prevzetimi obveznostmi, pri katerih je neizkoriščenega „malo“ razpoložljivega limita, se uporabljajo za izpostavljenosti iz naslova poslov, pri katerih je neizkoriščenega „veliko“ razpoložljivega limita;

(c) 

podatki o dolžnikih, ki neredno plačujejo ali za katere so nadaljnja črpanja blokirana na referenčni datum, se uporabljajo za dolžnike brez znanih nerednih plačil ali zadevnih omejitev;

(d) 

podatki, na katere so vplivale spremembe v dolžnikovi kombinaciji izposojanja in drugih produktov, ki so povezani s krediti, v opazovanem obdobju, razen če so bili ti podatki učinkovito prilagojeni z odpravo učinkov sprememb v ponudbi produktov.
Člen 182 1b.

Za namene odstavka 1a, točka (d), institucije pristojnim organom dokažejo, da temeljito razumejo vpliv, ki ga imajo spremembe pri naboru produktov strank na nabore referenčnih podatkov o izpostavljenostih in povezane IRB-CCF, ter da je vpliv v okviru njihovega procesa ocenjevanja nepomemben ali je bil učinkovito zmanjšan. V zvezi s tem se šteje, da naslednje ni primerno:

(a) 

določitev spodnjih ali zgornjih mej CCF ali ugotovljenih vrednosti izpostavljenosti, razen dejanskega konverzijskega faktorja, enakega nič, v skladu z odstavkom 1, drugi pododstavek;

(b) 

uporaba ocen na ravni dolžnika, ki ne zajemajo v celoti zadevnih možnosti preoblikovanja produktov ali neustrezno združujejo produkte z zelo različnimi značilnostmi;

(c) 

prilagoditev samo pomembnih opažanj, na katera vpliva preoblikovanje produktov;

(d) 

izključitev opažanj, na katera vpliva sprememba profila produkta.
Člen 182 1c.
Institucije zagotovijo, da so njihovi IRB-CCF učinkovito zavarovani pred možnimi učinki regionalne nestabilnosti, nastale, ker je posel na referenčni datum skoraj v celoti črpan.
Člen 182 1d.
Referenčni podatki ne smejo biti omejeni na neporavnano glavnico ali razpoložljivi limit na poslu. V referenčne podatke je treba vključiti obračunane obresti, druga zapadla plačila in črpanja, ki presegajo limit na poslu.
Člen 182 2.
Ocene konverzijskih faktorjev za izpostavljenosti do podjetij, institucij ter enot centralne ravni države in centralnih bank, izpostavljenosti do enot regionalne in lokalne ravni države ter subjektov javnega sektorja, temeljijo na podatkih, ki pokrivajo vsaj pet let, tako da se vsako leto po uvedbi doda eno leto, dokler ni dosežen minimum sedmih let, za vsaj en vir podatkov. Če je iz posameznega vira na voljo daljše obdobje opazovanja in so podatki primerni, se uporabi to daljše obdobje.
Člen 182 3.
V primeru izpostavljenosti na drobno lahko institucije prikazujejo prihodnja črpanja v svojih ocenah konverzijskih faktorjev ali v svojih ocenah LGD.

V primeru izpostavljenosti na drobno ocene konverzijskih faktorjev temeljijo na podatkih za najmanj petletno obdobje. Institucije lahko z dovoljenjem pristojnih organov ob uvedbi pristopa IRB uporabljajo ustrezne podatke, ki pokrivajo obdobje dveh let. Obdobje, ki ga je treba pokriti, se vsako leto podaljša za eno leto, dokler ustrezni podatki ne zajemajo vsaj pet let.
Člen 182 4.

EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih opredeli naslednje:

(a) 

naravo, resnost in trajanje gospodarske recesije iz odstavka 1;

(b) 

pogoje, pod katerimi lahko pristojni organ dovoli instituciji uporabo podatkov, ki pokrivajo obdobje dveh let, takrat, ko institucija prvič uvaja pristop IRB.

EBA predloži Komisiji navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov do 31. decembra 2014.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 182 5.
EBA do 31. decembra 2026 v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010 izda smernice za določitev metodologije, ki jo institucije uporabljajo za oceno IRB-CCF.

1.1 Sklici

1.2 Ugotovljene zahteve

1.3 Povezani standardi

2. Ugotovljene zahteve

Zahteve

3. Povezani standardi

Standardi