14.2.1 Določitev proračuna variabilnih prejemkov

238.Institucije bi morale določiti enega ali več proračunov variabilnih prejemkov za obdobje, za katero se dodeli variabilni prejemek, celotni proračun variabilnih prejemkov na ravni institucije pa izračunati kot vsoto teh proračunov variabilnih prejemkov.

239.Pri določanju proračunov variabilnih prejemkov bi morale institucije upoštevati razmerje med variabilnimi in fiksnimi sestavinami celotnega prejemka, ki velja za posamezne kategorije zaposlenih, katerih poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti institucij, merila uspešnosti in tveganja, določena za celotno institucijo, cilje kontrol ter finančni položaj institucije, vključno z njeno kapitalsko osnovo in likvidnostjo. Kazalniki uspešnosti, ki se u porabljajo za izračun proračuna variabilnih prejemkov, bi morali vključevati dolgoročne kazalnike uspešnosti in upoštevati dejanske finančne rezultate. Računovodske metode in metode vrednotenja bi bilo treba uporabljati preudarno, da se zagotovi točno in pravično ovrednotenje finančnih rezultatov, kapitalske osnove in likvidnosti.

240.Višina proračunov variabilnih prejemkov se ne bi smela določati zgolj z namenom izpolnitve potreb zaposlenih po variabilnih prejemkih.

241.Institucije bi morale imeti za določanje celotnega proračuna variabilnih prejemkov vzpostavljene ustrezne postopke in kontrole.

242.Če institucije uporabljajo pristop od zgoraj navzdol, bi morale proračun variabilnih prejemkov določiti na ravni institucije ter ga nato v celoti ali delno porazdeliti med poslovne enote in kontrolne funkcije po oceni njihove uspešnosti. V naslednjem koraku bi se morale določiti dodelitve posameznikom, in sicer na podlagi njihove ocene uspešnosti.

243.Če institucije proračun variabilnih prejemkov določijo po pristopu od spodaj navzgor, bi bilo treba postopek začeti na ravni posameznega zaposlenega. Proračun variabilnih prejemkov se tako določi na ravni posameznih zaposlenih, dodelitve pa morajo temeljiti na merilih uspešnosti, na podlagi katerih so zaposleni ocenjeni; proračun variabilnih prejemkov poslovne enote in institucije sta enaka vsotam možnih dodelitev na ustreznih nižjih ravneh. Institucija bi morala zagotoviti, da se ustrezno upošteva splošna uspešnost institucije.

244.Pri porazdelitvi proračuna variabilnih prejemkov na ravni poslovne enote ali posameznega zaposlenega bi bilo treba pri dodelitvah uporabiti ustrezno vnaprej določeno formulo in strokovno presojo. Institucije lahko z uporabo točkovalnikov ali drugih ustreznih metod kombinirajo različne pristope.

245.Pri izbiri pristopa bi morale institucije upoštevati naslednje: formule so preglednejše in zato predstavljajo jasne spodbude, saj zaposleni pozna vse dejavnike, na podlagi katerih se določi njegov variabilni prejemek. Vendar formule včasih ne zajamejo vseh ciljev, zlasti kvalitativnih, ki jih je lažje zajeti s pristopom strokovne presoje. Pristop na podlagi strokovne presoje vodstvu omogoča večjo prožnost, zato lahko zmanjša spodbujevalni učinek pri prevzemanju tveganj, če variabilni prejemek temelji na uspešnosti. Zato bi bilo treba ta pristop uporabljati skupaj z ustreznimi kontrolami ter v ustrezno dokumentiranem in preglednem postopku.

246.Dejavniki, kot so proračunske omejitve, vprašanja v zvezi z zadržanjem zaposlenih in zaposlovanjem, subvencioniranje med poslovnimi enotami itd., ne bi smeli pomembno vplivati na porazdelitev proračuna variabilnih prejemkov, saj lahko oslabijo povezavo med uspešnostjo, tveganjem in prejemkom.

247.Institucije bi morale voditi evidenco o tem, kako so določile proračun variabilnih prejemkov in prejemke zaposlenih, vključno s tem, kako so združile ocene na podlagi različnih pristopov.

1. Pregled

1.1 Sklici

1.2 Ugotovljene zahteve

1.3 Povezani standardi

2. Ugotovljene zahteve

3. Povezani standardi

• EBA - Published by the European Banking Authority at https://www.eba.europa.eu/